V Dolenjskem muzeju hranijo eno najpomembnejših evropskih in svetovnih arheoloških zbirk, a se tega niti Novomeščani sami ne zavedajo dobro, kaj šele da bi zgodbo o ljudeh, ki so tu živeli pred dvema tisočletjema, znali prodati svetu, podobno kot precej manj pomembne najdbe in marsikdaj precej za lase privlečene zgodbe prodajajo drugod in od njih posredno živi skoraj celo mesto, novomeška arheološka zgodba pa ni niti slučajno za lase privlečena.

Kako to storiti, je bilo vprašanje, ki so si ga na rednem mesečnem pogovornem večeru v sklopu Pogovorov o mestu zastavili v Društvu Novo mesto, odgovor pa so poskušali najti arheolog Borut Križ, letošnji Valvazorjev nagrajenec, Marko Habjan z novomeškega Zavoda za turizem, oblikovalka Laura Fabjan in Janez Badovinac ter Alenka Lamovšek iz hostla Situla.

Ugotovitev, da bogastva izkopane arheološke dediščine ne morejo tržiti arheologi sami, saj je njihovo poslanstvo drugje, stoji na mestu. Pomembnost najdb novomeških arheologov mora priti v zavest meščanov, pri čemer je treba vključiti arheologijo na različne načine v šolo že od prvega razreda osnovne šole naprej, pomembno pa je stalno pojavljanje v medijih. Arheolog Borut Križ opaža, da se stvari premikajo na bolje: "Če bi pred desetimi leti komu omenil arheološki park, bi te samo čudno gledali ali pa se ti smejali, danes pa je ideja, da bi na kapiteljskih njivah zgradili arheološki park, splošno sprejeta. Zelo pomembna je promocija, ki pa je za nas predraga, muzej nima denarja zanjo. Ko smo pred letom odpirali razstavo v obnovljeni Križatiji, je bilo veliko reklame, vendar to je bilo samo določen čas. Zato je toliko bolj pomembno pojavljanje v medijih na poljuden način."

Da je arheološka zbirka priložnost za mesto, mora prepoznati in podpreti tudi politika, stvari pa morajo po besedah ekonomistke Jože Miklič v roke vzeti profesionalci, združeni v podjetju, ki bo to počelo s koncesijo in bo povezalo vse pomembne lokalne dejavnike, pri čemer lahko zelo pomembno povezovalno vlogo odigra predvsem Zavod za turizem. Le na ta način bo Novo mesto nekoč, ko bo na Kapiteljskih njivah zrasel arheološki park, lahko dobro prodajalo zgodbo o svojih prazgodovinskih predhodnikih.

Ko so pred časom razpisali natečaj za novomeški spominek, je bila večina predlogov vezanih na arheologijo, predvsem na situle. Obiskovalci muzeja lahko kupijo med 30 in 40 različnih kopij nekaterih najpomembnejših eksponatov, žal pa je njihova cena predvsem za mladino in upokojence previsoka.

Očitno je ne glede na višino previsoka tudi vstopnina v muzej, saj se pogosto zgodi, da skupino turistov pripeljejo do vrat muzeja, jim povedo kaj vse imajo notri, potem pa stvar zaključijo z besedami: če koga tišči ... gre lahko notri na stranišče, potem pa gremo naprej.

Z novomeško arheološko zgodbo je tesno povezana tudi zgodba hostla Situla, kjer je vse povezano z davnimi predniki Novomeščanov, celo posteljnina, ki je poslikana z motivi iz halštatskega obdobja. "Tujci ne vedo nič o tem, a ko jim povem, kaj imamo, so navdušeni. Žal tudi Novomeščani zelo malo vedo o tem. Obiskovalcem pokažemo petminutni predstavitveni film, ki jih običajno navduši, zahtevnejši pa gredo potem še v muzej."

I. V.

O trženju novomeške arheološke zgodbe so razpredali predsednik Društva Novo mesto Mitja Simič, arheolog Borut Križ in Marko Habjan iz novomeškega zavoda za turizem.