200 let Tandlerjeve tiskarne: Najstarejši tisk v Novem mestu

Pred 200 leti je v hiši na Glavnem trgu 32 družina Tandler odprla tiskarno. V njej so leta 1819 natisnili najstarejšo do danes znano novomeško tiskovino, leta 1831 prvo slovensko v Novem mestu tiskano besedilo, leta 1848 pa tudi prvi novomeški časnik Sloweniens Blatt.

Napisala: Judita Podgornik Zaletelj

Najpozneje leta 1819 je Henrik Tandler, rojen leta 1795 v Celju, ustanovil tiskarno v Novem mestu. V njej so leta 1819 natisnili letni razpored novomeške normalke, kar velja za najstarejši do danes poznani tisk, ki je bil natisnjen v Novem mestu. V tiskarni so tiskali šolska izvestja, okrožnice, različne tiskovine za urade in ustanove (obrazci, pobotnice, poročila, šolska spričevala, pravila, osmrtnice, obvestila in drugo) ter posamezne tiskovine za zasebnike. Leta 1831 so ob svečani vnovični vzpostavitvi novomeškega kapitlja – Francozi so ga odpravili leta 1810 – natisnili pesem Jakoba Zupana Lik Noviga mesta o voskersji zbora svoje fare, kar velja za prvo slovensko besedilo, tiskano v Novem mestu.

Nabor tiskovin se širi, tiskajo tudi knjige

Po tem ko je Henrik leta 1836 umrl zaradi kolere, je tiskarno prevzela njegova žena Marija Tandler, rojena leta 1797, prav tako v Celju. Vse do polnoletnosti sina Konstantina, ki se je rodil 1823 v Novem mestu, je tiskarno vodila sama, pozneje pa skupaj z njim. V njenem času so poleg že ustaljenega dela začeli tiskati tudi knjige, večinoma z nabožno vsebino.

Sin Konstantin je tiskarno sprva vodil z materjo, od leta 1848 pa samostojno. Prav v to leto sodi tudi njegov najpomembnejši tisk. Takrat je namreč začel tiskati Sloweniens Blatt, prvi novomeški časnik, ki je bil sicer pisan v nemškem jeziku, namenjen pa slovenskim narodnjakom. Njegov pobudnik je bil dr. Jožef Rosina, urednik pa Fran Pollak. Izhajal je od 4. julija do 29. decembra 1848.

Začetek konca tiskanja

Konstantin Tandler je v naslednjih letih tiskanje vse bolj opuščal in se posvečal predvsem trgovini s knjigami in papirjem. V svoji trgovini je knjige tudi izposojal, in to še pred letom 1865, ko je Novo mesto dobilo prvo javno knjižnico. Okoli leta 1865 se je Konstantin preselil v Gradec, kjer je postal uspešen knjigarnar.

Tiskarno v Novem mestu je prevzel njegov brat Friderik. Rodil se je 1836 v Novem mestu, v Zagrebu pa se je izučil za trgovca. Tudi on se je bolj posvečal knjigotrštvu in papirništvu, tiskarno pa popolnoma opustil. Nadaljeval je z izposojevalnico knjig in vključil predvsem bralce, ki niso bili člani Narodne čitalnice. Leta 1907 je knjigarno in papirnico prodal Urbanu Horvatu in se preselil na svoje posestvo v Šmihelu pri Novem mestu, kjer je leta 1918 umrl. S smrtjo Friderika Tandlerja je vsaj za sto let ugasnila družina tiskarjev, ki so delovali v Novem mestu.

Povzeto po:

Ludvik Tončič: Tiskarstvo na Dolenjskem, Novo mesto, 1989

Dolenjski biografski leksikon, https://www.nm.sik.si/si/eknjiznica/bioleks/

Slovenski biografski leksikon, Rodbina Tandler, https://www.slovenska-biografija.si/rodbina/sbi682563/

Članek je bil objavljen v društvenem glasilu IZZIV (Leto XVIII, številka 1).

Društvo Novo mesto

Sedež društva: Gubčeva 11, 8000 Novo mesto
Telefon: 07 302 14 50
TRR: SI56 0297 0001 9786 322 (odprt pri NLB d.d.)
ID DDV: 74738119
Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.

e-Novice

S prijavo sprejemam in soglašam z zajemom, hrambo in uporabo osebnih podatkov za prejemanje e-Novic Društva Novo mesto.