30. 10. 2019

Spoznajmo umetnika: Robert Jevnik

Spoznajmo umetnika: Robert Jevnik Foto: Tea Skupek

V mesecu oktobru 2019 smo v okviru projekta Poslikajmo sivino začeli z drugo poslikavo, ki nastaja na pusti kotlovnici na Ulici Slavka Gruma. Drugo večjo poslikavo posvečamo rojaku, po katerem se ulica imenuje, navdih zanjo pa je Grumova najbolj dovršena drama Dogodek v mestu Gogi. Z ustvarjalcem poslikave, ki je svoja dela razstavljal tudi v Urbanih galerijah v starem mestnem jedru, smo sodelovali že v letu 2018, ko je v tandemu z umetnico Teo Skupek pričaral »vesolje znanja« na betonsko oporno steno pri šolskem stadionu Osnovne šole Bršljin. Spoznajmo umetnika Roberta Jevnika ali po domače Robija, ki je svojo kreativno pot začel s prenašanjem lepot narave na papir.

Napisala: Saša Mikec

Robi prihaja iz idilične vasice izpod Gorjancev, imenovane Dolenja Stara vas. Ravno opazovanje te okolice, Gorjancev iz ene ter prostranih polj iz druge strain, je glavni povod, ki ga je popeljal v svet umetnosti. Od nekdaj si je namreč želel preliti barvitosti domače pokrajine bodisi v prostor, na papir, les ali platno v obliki fotografije ali slike. Zaradi odsotnosti fotoaparata se je tako že v zgodnjem otroštvu posvetil razvijanju slednje umetnostne zvrsti. Velik vpliv pri tej odločitvi so imele tudi razne ilustrirane enciklopedije, stripi in Disneyeve ilustracije. Kasneje na višji stopnji osnovne šole so ga navdušili nekateri veliki zgodovinski umetniki, na primer Leonardo da Vinci kot mojster anatomije, Rembrandt z dramatično uporabo svetlobe, Michelangelo kot kipar in slikar, Dali z neukročeno domišljijo itd. Ni dolgo trajalo, da se mu je trud obrestoval, saj je prve slike pokrajine v tehniki suhega pastela prodal že po razstavi v 8. razredu osnovne šole.

Svojo umetnost, s katero zapolni večino svojega prostega časa, podpira s slikopleskarstvom, zato večji del ustvarja ponoči ter zimskem času, ko je lahko sam s svojo idejo in brez časovnega roka. Njegova vaja se vseskozi spreminja, je vse bolj obširna in se kot napredek nekega obdobja najbolj izraža na izdelkih. Najbolj se poistoveti s slikarstvom. V svojih motivih rad zajema vse lepote narave, največkrat v sestavi z ženskim likom in različnimi živalmi. Pravi, da praktično nikoli ne ve, da je delo končano. Zanj je slika teoretično končana takrat, ko nima več kaj dodajati in je zadovoljen s svojim izdelkom.

Zakaj umetnost, kakšni so tvoji vidiki o obveznih sestavinah ustvarjanja in vplivu umetnika na družbo?

Umetnost ljubim. Ponuja mi določeno svobodo in znanje brez omejitev. V umetnost vlagam svoj čas, znanje in srce. Je zahtevna in ljubosumna družabnica, velik del mojega življenja in to je obvezna sestavina ustvarjanja. Rek “vaja dela mojstra, če mojster dela vajo”, še kako drži.

Menim, da ima umetnik na družbo prevelik vpliv, da bi se ga preziralo. Umetnost je kultura in kultura je tista, ki povezuje narod, umetnik pa nosilec kulture.  

Katero lastno umetniško delo ti je najbolj pri srcu in zakaj?

Je nekaj slik, ki nosijo večji pomen. Na njih me vežejo spomini, čustva ali samo zadovoljstvo, ki sem ga doživljal ob zaključku. V tem trenutku mi je najljubši portret moje nečakinje, od katere smo se morali predčasno posloviti. Ona mi je dala inspiracijo. Tudi na splošno so moje slike bolj romantično obarvane. Velikokrat sem slikal ženske, ki so mi bile ali so mi še vedno pri srcu. 

“Vsi imajo idejo, da se človek rodi s tem talentom in znanjem, nihče pa se ne more sprijazniti z dejstvom, da smo vložili na tisoče ur v študije in risanje. Nihče od nas ni že kot otrok znal risati in slikati.”

 

Kakšen je po tvojem mnenju in izkušnjah artistični pogled na svet in kakšno je življenje umetnika?

Artistični pogled na svet je popoln. Vsak paradoks, vsako nasprotje in vsak kaos uprizarja popolnost in red naravnih zakonitosti. Živimo z naravo, sprejemamo vse okoli nas. Sam živim umirjeno in preprosto, kajti le tako lahko ustvarjam. Profesionalno si želim priti do točke, ko bom z umetnostjo lahko živel spodobno življenje.

Kaj ti v svetu umetnosti ni všeč?

V sami umetnosti je ni stvari, ki bi me odvračala. Moti me samo zunanje dojemanje umetnosti.

Lahko to obrazložiš?

Zunanje dojemanje... to je pogled in ocenjevanje ostalega prebivalstva. Vsi imajo idejo, da se človek rodi s tem talentom in znanjem, nihče pa se ne more sprijazniti z dejstvom, da smo vložili na tisoče ur v študije in risanje. Nihče od nas ni že kot otrok znal risati in slikati. Vse to smo se morali naučiti, kajti samo risanje ni nič drugega kot logično zaporedje geometrijskih likov. Posledično ta teorija zbija vrednote vsem nešolanim oz. neakademskim umetnikom. To naj bi pomenilo zunanje dojemanje umetnosti... Roditi se s talentom... Torej imamo srečo, da vse znamo in ni se nam bilo potrebno nič učiti. Zaradi takega dojemanja neakademiki nimamo pravega spoštovanja in ni vrednosti v naših delih. Nihče ne dojame, da bi po 50.000 urah risanja vsak znal narisati človeka, žival ali drevo oz. vse skupaj.

Najboljši nasvet, ki si ga kdaj prejel?

Ko kaos preseže vrhunec, vse postane zopet urejeno.

Na koncu mi še zaupa, da največ ustvarja v svoji sobi in da med svojimi kreativnimi seansami nič ne je, pije samo vodo, v ozadju pa se obvezno vrti kakšen film ali glasba po izboru youtuba. Doda, da je umetnost njegova hrana in religija ter da nikoli ne bo zavrnil lončka tatarske omake.

Več njegovih del si lahko ogledate na: https://www.facebook.com/Jobi-711208198913903/?epa=SEARCH_BOX

Društvo Novo mesto

Sedež društva: Gubčeva 11, 8000 Novo mesto
Telefon: 07 302 14 50
TRR: SI56 0297 0001 9786 322 (odprt pri NLB d.d.)
ID DDV: 74738119
Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.

e-Novice

S prijavo sprejemam in soglašam z zajemom, hrambo in uporabo osebnih podatkov za prejemanje e-Novic Društva Novo mesto.