Dunaj je mesto, ki je skozi zgodovino igralo pomembno vlogo pri zorenju slovenskega kulturnega in intelektualnega prostora, tamkajšnji umetnostni utrip pa je navdihoval Slovence, ki so pomembno vplivali na razvoj naše kulture in jezika. Mnogi med njimi so pustili trajen pečat tudi na Dunaju. Svetovljanski Dunaj je tako še danes mesto bogatih kulturnih izmenjav, kjer živi tudi slovenska beseda. Ena takšnih izmenjav je tudi projekt, ki ga od leta 2016 pripravljata Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto in Društvo knjižničarjev Dolenjske.

Sodelovanje s Slovensko iniciativo Dunaj

Knjigotapljenje* – slovenska knjižna srečevanja na Dunaju – je projekt spodbujanja bralne kulture ter ohranjanja slovenskega jezika in kulturne identitete v tujem okolju. Projekt poteka z veliko mero zavzetosti knjižničark, članic Društva knjižničarjev Dolenjske ob podpri Mestne občine Novo mesto in sponzorjev, ki jim je mar za slovenski jezik in kulturo.

Oblikovali smo ga v tesnem sodelovanju z društvom SID – Slovenska iniciativa Dunaj in ob predanem angažmaju mlade, na Dunaju živeče Novomeščanke, danes žal že pokojne, dr. Tjaše Gril. Tjaša je bila soustanoviteljica društva SID, ki je združilo in povezalo starše slovenskih otrok v avstrijski prestolnici z željo po ohranjanju slovenskega jezika in kulture ter povezovanju Slovencev, ki delajo ali študirajo na Dunaju, s koroškimi Slovenci. Prav Tjaša je zaslužna za zamisel in uresničitev večletnega plodnega sodelovanja med slovensko skupnostjo na Dunaju in novomeško knjižnico (Slika 1). Ob vzpostavitvi sodelovanja je v svoji predstavitvi društva zapisala: »Slovenska iniciativa Dunaj (SID) je društvo Slovencev na Dunaju, ki smo ga ustanovili leta 2014. Cilj iniciative je podpirati slovensko kulturno delovanje na Dunaju, tako za odrasle kot za otroke. Posebno dragoceni člani društva pa so koroški Slovenci, ki si zelo močno prizadevajo prenesti ljubezen do slovenščine tudi na naslednje rodove.«

Problem, ki ga je izpostavila, je bil prav dostop do sodobne knjižne produkcije v slovenskem jeziku za otroke in odrasle: »Nekaj knjig je sicer na voljo v glavni dunajski knjižnici, kar pa absolutno ne zadostuje potrebam naših bralcev. Vzpostaviti sodelovanje s slovensko knjižnico, ki bi za daljši čas posodila nekaj svojega gradiva in omogočila njegovo rotacijo, je ena izmed glavnih nalog našega društva.« Tako smo se na začetku osredotočili predvsem na dostopnost knjig v slovenskem jeziku za otroke in sodobno slovensko literarno produkcijo za odrasle skupnosti na Dunaju živečih Slovencev. Najpomembneje je bilo zagotoviti večje število knjig za potrebe bralnega kluba.

Čeprav novomeška knjižnica ni Dunaju najbližja knjižnica, je bila ta izmenjava možna prav zaradi Tjaše, ki je ohranjala tesen stik z rodnim Novim mestom ter skrbela za redno dostavo in menjavo knjig med mestoma. Bila je tudi pobudnica bralnega kluba Knjižni prigrizki po slovensko, ki je namenjen druženju odraslih ljubiteljev literature. O namenu bralnega kluba so v društvu zapisali: »Z njim želimo med Slovenci na Dunaju spodbujati branje izbrane literature v maternem jeziku in jim omogočiti druženje ter pogovor s podobno mislečimi.« Danes dostop do knjig in gradiva v slovenskem jeziku v veliki meri poteka s pomočjo storitev e-knjižnice, ki je na voljo vsem članom novomeške knjižnice, člani bralnega kluba pa si sposojajo e-knjige prek sistema Biblos.

Dopolnilni pouk slovenščine na Dunaju

Poleti 2016 je prišlo do pobude za oblikovanje kulturnega programa za otroke in mlade, ki so jih v društvu ocenili kot »kritično občinstvo, ki izgublja svojo slovensko identiteto zaradi močne vključenosti v avstrijsko okolje. Menimo, da bi kulturni dogodki z mladimi, zanimivimi slovenskimi ustvarjalci na popolnoma nevsiljiv način spodbudili zanimanje za materinščino.«

Zaradi vpetosti v avstrijski šolski sistem in družbo je mlade težko motivirati za rabo slovenskega jezika in navdušiti za slovensko kulturo. Pod okriljem ministrstva za izobraževanje, znanost in šport poteka na Dunaju dopolnilni pouk slovenskega jezika, ki združuje mlade z različnim predznanjem slovenščine. Z njihovo profesorico Judito Babnik, ki je po Tjaši prevzela tudi vajeti našega sodelovanja, vsako leto oblikujemo program in dejavnosti, ki so mladim blizu in jih spodbujajo k rabi slovenskega jezika, spoznavanju slovenske kulture ter bogatijo besedni zaklad.

V okviru dopolnilnega pouka potekajo tudi urice slovenščine za predšolske otroke v Centru avstrijskih narodnih skupnosti – CANS (Österreichisches Volksgruppenzentrum). Izbiri dejavnosti za predšolske otroke se pri oblikovanju programa posvečamo s posebno pozornostjo, saj se nekateri med njimi prvič srečujejo s slovensko besedo. Tako so srečanja z najmlajšimi bolj igriva in ustvarjalna.

Novembra 2016 je na Dunaju prvič potekal zaključek projekta oz. večer novomeške kulture in ustvarjalcev za otroke, mlade in odrasle. V CANS-u smo najmlajšim predali knjige, ki jih je med letom v posebni akciji zbirala novomeška knjižnica. Otroci so prisluhnili pravljičarki Brigiti Lavrič iz novomeške knjižnice ter zapeli in zaplesali z maskoto knjižnice škratom Rudijem. Za mlade smo pripravili srečanje z novomeškim pisateljem in filmskim režiserjem Nejcem Gazvodo ter scenaristično-filmsko delavnico, ki je začela novo sodelovanje (Slika 2). Nejc je namreč delo z njimi nadaljeval v času svoje pisateljske rezidence na Dunaju. Za odrasle sta bila zvečer v Klubu slovenskih študentk in študentov na Dunaju organizirana predstavitev in pogovor z Gazvodo, sledila pa je projekcija njegovega celovečernega filma Dvojina.

Skupaj s Tjašo Gril kot predstavnico društva SID smo se sešli tudi s kulturno atašejko in vodjo centra SKICA (Slovenski kulturno-informacijski center v Avstriji) na slovenskem veleposlaništvu na Dunaju Barbaro Koželj Podlogar, kjer smo predstavili problematiko Slovencev na Dunaju in spregovorili o možnostih intenzivnejšega sodelovanja slovenskih ustvarjalcev z Dunajem.

Leto 2017 je bilo v Novem mestu tematsko jantarno leto in zaključni program smo načrtovali v tem duhu, a je naše načrte prekinila nenadna smrt Tjaše Gril, ki je vodila organizacijo in izpeljavo programa na Dunaju. Da vsaj otroci in mladina ne bi ostali brez programa, smo decembra 2017 v prostorih CANS-a pripravili program zanje. Dramska skupina Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto je za otroke pripravila lutkovno predstavo Neubogljivi mucek, mladi pa so s pomočjo didaktičnega pripomočka LegoStory, ki spodbuja domišljijo in kreativno pisanje, ustvarjali zgodbe na temo V iskanju jantarnega zaklada. Ob pomoči računalniške tehnologije so jih tudi predstavili, kar pa je za mlade, ki slovenščine v dnevni interakciji ne uporabljajo, velik izziv (Slika 3).

Povezovanje s Slovenskim inštitutom na Dunaju

V letu 2018 se je na pobudo Slovenske iniciative Dunaj vzpostavila močnejša povezava med na Dunaju delujočimi slovenskimi društvi in centrom SKICA, ki je podprl izvedbo našega programa za odrasle. V Slovenskem inštitutu na Dunaju, ki si prizadeva za medkulturni dialog, spodbuja strokovno in znanstveno razpravljanje v stičnem slovensko-nemškem prostoru, sta zavest ter pripadnost slovenski kulturi in jeziku velika. Njihova želja po spoznavanju slovenske kulturne zgodovine nas je nagovorila k oblikovanju programa, v katerem se osredotočamo na promocijo novomeške kulturne dediščine ter produkcije novomeških kulturnih ustanov in ustvarjalcev. Oblikovali smo tudi celostno podobo projekta. Za iztočnico smo vzeli ilustracijo Hinka Smrekarja, ki jo je narisal za naslovnico knjige Martin Krpan leta 1917 in jo hrani novomeška knjižnica v posebnih zbirkah, ter pripravili promocijske torbe in zvezke (Slika 4).

Darja Peperko Golob, vodja službe za domoznanske dejavnosti in Posebnih zbirk Boga Komelja v Knjižnici Mirana Jarca Novo mesto, je tako pripravila predavanje Slavko Grum – od Novega mesta do Dunaja in predstavila zapuščino Slavka Gruma, ki jo v posebnih zbirkah hrani novomeška knjižnica (Slika 5). Grumov Dunaj okoli leta 1920 pa so spoznavali mladi pod vodstvom Lidije Voler Czwecsko in z njo obiskali ključne postaje Grumovega dunajskega življenja. Otroci so spoznali gledališče kamišibaj. Tatjana Grabrijan iz KUD Taus Teater je predstavila Bajke in povesti o Gorjancih Janeza Trdine, Breda Kočevar iz Knjižnice Črnomelj pa Mehurčke Otona Župančiča (Slika 6). Helena Brulc iz novomeške knjižnice je pripravila delavnico izdelave kamišibaja, na kateri so najmlajši ustvarjali po Trdinovi povesti Velikani.

Sedemdesetletnica smrti Otona Župančiča, pesnika, dramatika in prevajalca, ki je po končani novomeški gimnaziji nadaljeval študij na Dunaju, je bila izhodišče oblikovanja programa v letu 2019. Za najmlajše je dramska skupina Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto v CANS-u uprizorila lutkovno igrico Kjer se prepirata dva … in se poigrala z ugankami Otona Župančiča. Slovenski inštitut na Dunaju je gostil literarni večer Hodil po zemlji sem naši in pil nje prelesti, ki ga je pripravila Mateja Kambič iz Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto, knjižničarke pa so interpretirale odlomke iz njegovih del (Slika 7). Za mlade smo v sodelovanju z dopolnilnim poukom slovenščine izvedli stripovsko delavnico na temo reformacije pod mentorstvom akademskega slikarja in striparja Cirila Horjaka – dr. Horowitza.

Novomeška pomlad na Dunaju

V letu 2020 je bila velika pozornost namenjena 120-letnici rojstva Mirana Jarca in 100-letnici novomeške pomladi. Darja Peperko Golob in Mateja Kambič sta pripravili razstavo obsežne zapuščine Mirana Jarca, ki jo hrani novomeška knjižnica, nosilka imena tega pesnika, pisatelja in dramatika, enega glavnih akterjev novomeške pomladi. Ob odprtju razstave smo v sodelovanju s Slovensko iniciativo Dunaj, Slovenskim inštitutom na Dunaju ter Slovenskim kulturnim centrom Korotan načrtovali glasbeno-literarni večer. Vse dejavnosti smo zaradi omejitev epidemije novega koronavirusa prestavili na naslednjo pomlad.

Posebej močno vez v našem sodelovanju predstavlja pisatelj in dramatik Slavko Grum, ki je otroška leta preživljal v Novem mestu, kjer je obiskoval tudi gimnazijo, študijska pa na Dunaju, ki je s svojo dekadentnostjo zaznamoval njegovo ustvarjanje. V letu 2021 obeležujemo 120. obletnico njegovega rojstva in Slovenski inštitut na Dunaju si prizadeva, da bi naslednje leto eno od ulic Dunaja poimenovali po njem, mu postavili trajno obeležje ter tesneje povezali Dunaj in Novo mesto. Vsekakor je to za Novo mesto priložnost, da z Dunajem stke močnejšo kulturno vez in tudi širšo dunajsko javnost opozori na zaklade svoje kulturne zgodovine.

*Poigrali smo se z besedo in ji dodelili slovarsko razlago, kot jo bomo morda nekoč lahko našli v Slovarju novejšega besedja slovenskega jezika:

knjigotapljenje knjigotápljenje -a s (á) glagolnik od knjigotapiti, tihotapljenje knjig čez mejo: knjigotapljenje čez mejo / knjigotapljenje v tujino / tovoriti knjige čez mejo; Če bi Martin Krpan namesto angleške soli tovoril slovenske knjige, bi danes rekli, da je knjigotapil slovensko besedo.

Članek je bil objavljen v društvenem glasilu IZZIV (Leto XIX, št. 2 in leto XX, št. 1).