Marjan Ivan Moškon se je rodil 16. oktobra 1935 v Novem mestu, kjer je živel vse življenje. Po izobrazbi je bil inženir elektrotehnike in inženir grafične tehnologije, vendar se ga večina spominja predvsem po številnih drugih poklicih in dejavnostih, s katerimi se je ukvarjal. Po študiju se je najprej zaposlil na Televiziji Ljubljana, na kateri je kot snemalec spoznal televizijsko tehniko in organizacijo televizije. Zatem se je zaposlil na Dolenjskem listu kot novinar, pozneje kot tehnični urednik, v začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja pa še kot vodja oddelka grafične priprave. Ko je tehnološki razvoj ob koncu osemdesetih let ogrozil obstoj grafičnega oddelka Dolenjskega lista, je ustanovil televizijo. Prepričan je bil, da si Dolenjci zaslužijo svojo televizijo, na kateri bodo videli tudi vse tiste drobne dogodke, ki velikih televizij ne zanimajo. Vztrajal je toliko časa, dokler mu to ni uspelo. Julija 1989 je podjetje Grafika, ki ga je vodil, prejelo odločbo o registraciji prvega regionalnega TV-programa v takratni Jugoslaviji, Marjan pa je postal direktor novomeške televizije in njen odgovorni urednik.
Poleg poklicnega dela je uspešno deloval še na drugih področjih družbenega življenja, povsod pa je svoje delo zaznamoval z inovativnostjo, vidnimi dosežki in mnogimi publikacijami. Tabornikom se je priključil leta 1951, pri ustanovitvi Družine gorjanskih tabornikov je sodeloval leta 1952. Naša generacija, ki se je ob koncu sedemdesetih let začenjala učiti brenkanja na kitaro, pa ne bo nikoli pozabila tistih petih zvezkov taborniških pesmaric Tam ob ognju našem, ki jih je Marjan zbral in izdal v letih 1977 in 1978.
Že kot mladostnik je v nižji glasbeni šoli vadil violino, zadnja leta pa smo ga pogosto videli, kako je godel v sestavi folklornega društva Kres. Marjan je bil dejaven tudi v novomeškem aeroklubu, v katerem je začel kot modelar in pozneje letel z jadralnim letalom. Plezal je tudi v jame in se potapljal v morske globine kot eden ustanoviteljev novomeškega potapljaškega kluba. Med drugim je pred leti organiziral tudi avtomobilistične dirke na Gorjancih.
Ob 50-letnici Industrije motornih vozil (IMV) je leta 2004 napisal monografijo Povest o velikanu pod Gorjanci, ki obravnava razvoj in zgodovino avtomobilske industrije na Dolenjskem. V letu 2008 je napisal scenarij in posnel enourni dokumentarni film o razvoju IMV in Revoza Povest o velikanu, pozneje pa še polurni dokumentarni film Vsakemu Podgurcu svoj kos kruha.
Kot Novomeščana je Marjana ves čas motilo dejstvo, da Novo mesto ni povsem takšno, kot bi si želeli njegovi prebivalci in kot bi lahko bilo, če bi znalo izkoristiti vse svoje možnosti. Skrb za mesto in njegovo urejenost ga je tako potegnila tudi med ustanovitelje Društva Novo mesto. Najprej je urejal društveno glasilo Poročevalec. Med letoma 1993 in 1997 je izšlo 11 številk. Po krajšem zatišju je leta 2001 začelo izhajati društveno glasilo Izziv. Uredništvo je takrat prevzel Tone Gošnik, Marjan pa je poskrbel za oblikovanje. Leta 2003 je urednikovanje prevzel Tomaž Levičar, leta 2008 pa je začel Izziv redno urejati in oblikovati Marjan Moškon, kar je počel do sredine leta 2014, ko je urednikovanje prevzela Tina Cigler.
Marjan je bil dejaven tudi na drugih področjih delovanja Društva Novo mesto, kot so na primer oživljanje mestnega jedra, Narodni dom in priprava različnih pogovornih večerov. V mandatnem obdobju 2002–2006 je bil na listi Društva Novo mesto izvoljen za svetnika občinskega sveta Mestne občine Novo mesto.
Zelo dejaven je bil tudi v pokoju. Ena njegovih upokojenskih strasti je bila raziskovanje izvora slovenskega naroda in Moškon ne bi bil Moškon, če o tem ne bi tudi kaj napisal. O tem je izdal knjigo Sklaveni, Sloveni, Slovenci. Kot zavednega Slovenca ga je tudi ves čas spremljala skrb za lep slovenski jezik, kar je vse bolj redka vrlina.
Marjan Moškon je bil mož mnogih talentov, ki jih je tudi nesebično razdajal. Vedno si je prizadeval narediti več in bolje ter narediti korak ali dva naprej. Kadar je bil kritičen, je vedno nakazal tudi rešitev. Dokazoval je, da se z voljo in jasnimi cilji kljub omejenim virom da storiti marsikaj.
Pred desetletjem mu je občinski svet Mestne občine Novo mesto podelil naziv častnega občana. Nedvomno so ta naziv tudi prej in potem dobili ljudje, ki si to zaslužijo, vendar pa ga nikoli ne bo prejel nekdo, ki bi si ga zaslužil bolj kot Marjan Moškon.
Nekrolog je bil objavljen v društvenem glasilu IZZIV (Leto XX, št. 2).
