Med letoma 1994 in 2008 je bil tudi član občinskega sveta Mestne občine Novo mesto na listi Društva Novo mesto. Od ustanovitve društva pa vse do leta 2017 je bil dejaven član upravnega odbora in je s svojim delom pomembno zaznamoval delovanje društva.
Anton Škerlj, ki se je vedno predstavil kot Tone, je bil rojen v Gotni vasi leta 1935. Po končani osnovni šoli je obiskoval novomeško gimnazijo, na kateri je maturiral leta 1953. Med njegovimi sošolci so bili Marjan Moškon, Marijan Lapajne in Eva Simič, s katerimi je pozneje ustanovil društvo Novo mesto. Po diplomi na Pravni fakulteti v Ljubljani je najprej vstopil v sodniško službo, nato pa se je posvetil odvetniški praksi in leta 1966 odprl svojo odvetniško pisarno na Vrhovčevi ulici v Novem mestu. Škerlj je bil eden najstarejših članov šahovskega društva KRKA Novo mesto in udeleženec številnih šahovskih turnirjev. Za prizadevanja pri ohranitvi kulturne dediščine in na humanitarnem področju je leta 2002 prejel nagrado Mestne občine Novo mesto.
Ime Toneta Škerlja je neločljivo povezano z delovanjem društva Novo mesto. Začetki društva segajo v leto 1993, ko so se povezali Novomeščani, ki niso bili zadovoljni s kulturno podobo Novega mesta in takratnimi bivalnimi razmerami. Novembra 1993 so ustanovili Društvo Novo mesto, ki je bilo uradno registrirano 24. januarja 1994. Škerlj je postal njegov prvi predsednik in je tudi avtor društvenega statuta, ki z manjšimi spremembami in posodobitvami velja še danes.
Društvo se je najprej lotilo okoljske problematike. Od onesnaževalcev so zahtevali, da prenehajo delovati na okolju neprijazen in škodljiv način, od mestne občine pa, da poskrbi za zdravo okolje in prijetnejši videz mesta. Prizadevanja so bila do neke mere vendarle uspešna, saj je danes izrazitih primerov onesnaževanja v mestu bistveno manj kot pred tridesetimi leti.
Tone Škerlj se je kot predsednik društva takoj posvetil reševanju problematike Narodnega doma, ki je bil takrat še v lasti novomeškega cestnega podjetja in hudo zanemarjen. Dom je na pobudo društva prešel v last Mestne občine Novo mesto in leta 2002 sta občina in Društvo Novo mesto ustanovila Ustanovo za obnovo in oživitev Narodnega doma. Ker ta žal ni izpolnila pričakovanj, so člani društva zaradi nedejavnosti občine leta 2008 iz ustanove protestno izstopili.
Škerlj je imel pomembno vlogo tudi v prizadevanjih za drugačno razdelitev volilnih okrajev, saj je ta občane Novega mesta z okolico potiskala v podrejen položaj v primerjavi z drugimi okraji, kar se je odražalo v neenakopravni zastopanosti v parlamentu. Februarja 2004 je bila tako na ustavno sodišče poslana pobuda za začetek postopka za delno razveljavitev zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v državni zbor, ki jo je podpisalo 15 članov Društva Novo mesto s prvopodpisanim Tonetom Škerljem. Zadeva še danes ni dokončno rešena, vendar se premika v pravo smer.
Škerlj je s svojim odličnim pravnim znanjem sodeloval pri pripravi pisem, ki so bila poslana na ministrstvo za okolje in prostor zaradi nepravilnosti pri sprejemanju ureditvenega načrta Novi trg (npr. pismo o presoji zakonitosti veljavnega odloka o spremembah in dopolnitvah ureditvenega načrta Novi trg, december 2007), izvedbi arhitekturnega natečaja za stavbo na Novem trgu ter gradnje t. i. vagona v Kandiji. Veliko odprtih pisem je bilo naslovljenih tudi na Mestno občino Novo mesto.
Društvo se je že na začetku delovanja odločilo, da s svojo neodvisno in nestrankarsko listo sodeluje na lokalnih volitvah in s tem dejavno poseže v sistem sprejemanja odločitev na lokalni ravni. Tako je že v letu 1994 Tone Škerlj postal občinski svetnik in bil s svojim znanjem, ugledom in avtoriteto v tistem času prav gotovo najbolj spoštovan svetnik, čigar delovanje so opazili in zabeležili tudi lokalni mediji. V občinskem svetu je deloval tri mandate in pol, ko je je v začetku leta 2009 mesto svetnika predal novemu predsedniku društva Mitji Simiču.
Prav Škerlj ima zasluge, da se je ohranila in celo okrepila povezava z Novomeščani, ki živijo v Ljubljani in čutijo globoko pripadnost Novemu mestu. Številni izmed njih so tudi člani Društva Novo mesto.
V obdobju petindvajsetih let Tonetovega delovanja v društvu je težko zajeti vse teme, pri katerih je sodeloval ali jih celo vodil. Poleg že omenjenih so tu še skrb za oživitev mestnega jedra in reševanje prometnih zagat, prizadevanje za odpravo črnih točk v mestu, ureditev sprehajalne poti, poudarjanje vloge Novega mesta kot regionalnega in univerzitetnega središča, organiziranje simpozijev, sodelovanje pri izdaji publikacij društva in še bi lahko naštevali.
Tone Škerlj je s svojo osebnostjo in delovanjem odločilno zaznamoval delovanje društva in njegovo podobo v javnosti. Kot velika moralna avtoriteta je bistveno prispeval k ugledu in pomenu društva ter njegovi prepoznavnosti v družbenem življenju Novega mesta. S svojim znanjem in izkušnjami ter uglajenim nastopom je bil glasnik t. i. zdrave pameti in človek, ki so mu ljudje z zaupanjem prisluhnili. V času, ko se vedno boj zapiramo med lastne štiri stene in ko kapitalski interes lomasti po javnem, bomo njegovo jasno izraženo misel še toliko bolj pogrešali.
Nekrolog je bil objavljen v društvenem glasilu IZZIV (Leto XX, št. 2).
