Določitev mikrolokacij arheoloških testnih jarkov s strani Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, območne enote Novo mesto, je temeljila na eni strani na skromnih arhivskih virih in mapnih predlogah, zlasti Franciscejskem katastru iz 1825 in Reambulančnem katastru iz 1865, na drugi pa na študiji Urbanističnega inštituta SR Slovenije iz leta 1982, v kateri je današnja generalna direktorica Zavoda za varstvo kulturno dediščino Slovenije, Jelka Pirkovič analizirala morfološke značilnosti prostora Novega mesta. Na podlagi omenjenih virov in analiz lahko sklepamo, da je na Florjanovem trgu stala najstarejša novomeška cerkev sv. Antona, v virih imenovana tudi kot cerkev sv. Antona v gozdu. Očitno so jo sezidali prebivalci trške naselbine Gradec (na območju današnjega Prešernovega trga) pred ustanovitvijo mesta leta 1365 in je stala na vzhodnem, neposeljenem in z drevesi zaraščenem delu naselja. Cerkev je leta 1664 z večino drugih objektov v mestu pogorela. Cerkev so nato sanirali, ji prizidali kapelo sv. Florijana in ji spremenili patrocinij. Poslej se je imenovala po sv. Florijanu, zavetniku pred požari. 1810 so jo Francozi zaprli, jo podržavili in jo spremenili v skladišče soli. Avstrijci so cerkvico zopet vrnili mestu, toda zaradi izredno slabega stavbnega stanja so jo 1825 ponovno zaprli. Podrli so jo v drugi polovici 19. stoletja, kar je razvidno tudi iz Reambulančnega katastra iz leta 1865, na katerem je cerkvica že prečrtana. Na podlagi omenjenih zgodovinskih virov je Center za preventivno arheologijo Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije pred časom izvedel geofizikalne raziskave tal na Florjanovem trgu, ki so zaznale pod terenom trga ostanke zidanih konstrukcij. Z omenjenimi arheološkimi sondažnimi izkopi so arheologi dejansko našli temelje v osnovi srednjeveške cerkve, ostanke cerkvenega tlaka iz apnenega estriha in sledove požara iz 1865, mestno kloako ter ostanke gradbenih intervencij, ki so bile izvedene po letu 1953 za potrebe ureditve zunanjih tržnih površin na Florjanovem trgu.

Na lokaciji sedanje tržnice, na vogalu med Ulico na Florjanov trg in Florijanovim trgom, je sodeč po arhivskih mapnih predlogah stala pritlična hiša, v kateri je bila do 1901 gostilna Pri Kosu. Kot je razvidno iz Franciscejskega katastra se je v vzhodnem delu naslanjala na objekt Glavni trg 29, medtem ko je na Florijanovem trgu mejila na obsežen vrt, ki se je razprostiral za objektom Glavni trg 27. Hiša je bila porušena med letalskimi bombardiranji Novega mesta 1943. Tudi tu sta dve arheološki testni sondi odkrili starejše arheološke plasti z ohranjenimi srednjeveškimi stojkami (talna ležišča za lesena gospodarska poslopja). Na podlagi omenjenih testnih arheoloških sondiranj bo Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, območna enota Novo mesto, na Florjanovem trgu in na tržnici določil območja sistematičnega arheološkega izkopavanja, ki se bodo pričela še v letošnjem letu. Ta so potrebna tudi zaradi dejstva, da je bilo do sedaj zgodovinsko jedro Novega mesta, za razliko od ostalih zgodovinskih mest v Sloveniji, zelo skromno arheološko raziskano, kar pomeni, da obstajajo zelo skromni materialni dokazi, ki bi potrjevali, ovrgli ali dopolnili prav tako skromne arhivske vire za omenjeno mestno območje. Z nadaljnjimi arheološkimi raziskavami bomo zato predvsem raziskovali razvoj morfologije prostora in tipoloških značilnosti odkritih ostankov stavbnega fonda, poselitev mestnega prostora skozi čas ter reševali zapise preteklih stanj pred gradbenimi posegi. Investitor arheoloških raziskav in prenove tržnice ter Florjanovega trga je Mestna občina Novo mesto.