Most v Ločni je bil zgrajen leta 1977 in je prometno najbolj obremenjen most v Novem mestu. Gost promet na mostu in v ločenskem križišču, ki ga še posebej obremenjuje tovorni promet novomeške tovarne avtomobilov Revoz, lahko pričakujemo vse do izgradnje t.i. 3. razvojne osi. V društvu smo ugotovili, da je most slabo vzdrževan, še zlasti je nezavidljivo stanje mostne plošče s številnimi vidnimi poškodbami. Zadnja manjša vzdrževalna dela so bila na mostu izvedena leta 2009, ko sta bila delno obnovljena hidroizolacija mostne plošče ter zaporna in obrabna plast asfalta ter zamenjana ograja. Leta 2009 je Mestna občina Novo mesto načrtovala tudi obojestransko konzolno razširitev mostu za potrebe izgradnje kolesarske steze z navezavo na obstoječo kolesarsko omrežje v Ločni in na večnamensko ob Levičnikovi cesti, ki je v izgradnji. Projekt razširitve mostu ni bil izveden.
V Društvu Novo mesto smo ob tej priliki preučili tudi Predlog Odloka o proračunu Mestne občine Novo mesto za leto 2019, ki je bil obravnavan na marčevski seji Občinskega sveta Mestne občine Novo mesto. Da z mostom ni vse v najlepšem redu, nas je opozoril zapis v predlogu odloka, da je bila v oktobru 2017 s strani Direkcije RS za infrastrukturo potrjena projektna naloga za izdelavo idejnega projekta (IDP) obojestranske razširitve Ločenskega mostu za namen kolesarskih stez, vendar je statična analiza obstoječe mostne konstrukcije leta 2018 pokazala, da je ta v stanju, ki ne zdrži dodatnih posegov. Direkcijo smo opozorili tudi na neustrezno vertikalno signalizacijo na mostu in v križišču. Vozila, vključno s težkimi kamioni, z neprimerno hitrostjo, ki jim dovoljuje prometni znak omejitve hitrosti na 70 km/h na vstopu na most iz Andrijaničeve ceste in križišča, povzročajo silne dinamične učinke - vibracije, ki jih posebej občutijo vozila na zadnjem polju in na sredini mostu, saj most opazno zaniha, zaradi česar so občutki voznikov izredno neprijetni. Po drugi strani pa na desnem bregu reke Krke pred vstopom na most stoji prometni znak z omejitvijo hitrosti na 50 km/h. V društvu smo direkcijo opozorili tudi na prepogoste okvare semaforjev, zaradi česar v križišču prihaja do izredno nevarnih prometnih razmer.
Na podlagi ugotovljenih dejstev, ki so zaskrbljujoča tako z vidika konstrukcijskega stanja mostu kot prometne varnosti v ločenskem križišču in na samem mostu, smo Direkcijo RS za infrastrukturo zaprosili za odgovore na sledeča vprašanja in pobude:
1) Ali obstoječe stanje mostovne konstrukcije zagotavlja varen pretok izredno gostega prometa oz. ali je bil most leta 1977 grajen za današnjo prometno obremenitev (obtežbe), ob vedenju, da na mostu v prometnih konicah stojijo kolone vozil in težkih tovornjakov iz smeri Žabje vasi? Obenem smo direkcijo prosili, da seznani javnost s statično-konstrukcijskim stanjem mostu in z ukrepi za izboljšanje njegove stabilnosti, tudi z vidika ugotovitve iz statične analize, da stanje mostu ne dovoljuje razširitve mostovne konstrukcije za potrebe kolesarskih stez. Zapisali smo tudi, da se v društvu zavedamo, da frekvenčno nihanje mostu samo po sebi še ne predstavlja nevarnosti, vendar so na mostu razločno vidne posledice slabega vzdrževanja mostu, zaradi česar se v javnosti pojavljajo vprašanja in dvomi o njegovi varnosti.
2) V Društvu Novo mesto smo na podlagi zgornjih ugotovitev podali direkciji tudi pobudo za postavitev ustreznejše prometne signalizacije v ločenskem križišču in na mostu s ciljem umirjanja prometa in povečanja prometne varnosti, kot tudi za zamenjavo očitno dotrajane semaforske infrastrukture v Ločenskem križišču ter prilagoditev intervalov za varno prečkanje pešcev.
3) Direkcijo smo tudi zaprosili za pojasnilo, zakaj bodo pristopili k gradnji desnih zavijalnih pasov v ločenskem križišču in v Žabji vasi šele s pričetkom gradnje 3. razvojne osi, ko vemo, da bi bilo potrebno ta ukrep zaradi prometnih razmer izvesti že pred mnogimi leti?
Odgovor Direkcije RS za infrastrukturo objavljamo v priponki, na kratko pa lahko povzamemo njihovo osnovno ugotovitev, da je Ločenski most dejansko v slabem konstrukcijskem stanju in potreben prenove, h kateri bodo očitno pristopili postopno. Šele drugo leto bodo namreč naročili izdelavo projektne dokumentacije, tako da lahko dejansko prenovo pričakujemo šele čez nekaj let, kot tudi razširitev mostu za potrebe kolesarske steze. Do tedaj pa lahko le upamo, da bo most zdržal prometne pritiske in obremenitve.
Odprto pismo Društva Novo mesto in odgovor Direkcije RS za infrastrukturo objavljamo v celoti v priponki.
Avtor uvodne fotografije: Boštjan Pucelj, februar 2019.
Avtorja fotografij v galerija slik: Boštjan Pucelj, Slobodan Novakovič
