TRETJA RAZVOJNA OS - JUG: Začetek gradnje ustavlja Dars, ne civilne iniciative

Mateja Jaklič

velikost pisave zmanjšaj velikost pisave povečaj velikost pisave
Natisni
E-pošta

Skozi stanovanjske soseske, kjer je bila predvidena novomeška vzhodna obvoznica (modra črta), bo zdaj tekla hitra cesta 3. razvojne osi, ki je bila sicer načrtovana pri Lešnici (rdeča črta). Podlaga slike: Grafični del Občinskega prostorskega načrta MONM iz leta 2009 (trasa 3. razvojne osi – jug je bila vanj na mesto vzhodne obvoznice vrisana šele 13. 7. 2018).

Čeprav pristojni dajejo vtis, da se bo gradnja južnega dela tretje razvojne osi vsak čas začela, je resnica drugačna. Izvedba se vse bolj odmika. Ministrstvo za okolje in prostor je februarja namreč zavrglo zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja, saj investitor Dars v skoraj letu in pol ni zagotovil niti njene formalne popolnosti.

To, da Dars še ni pridobil vseh zemljišč za gradnjo niti pravnomočnega okoljevarstvenega soglasja, ki je pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja, ni edina težava. Javnost, ki bi morala biti ves čas vključena v celoten postopek načrtovanja in umeščanja ceste v prostor, kljub posredovanju Evropske komisije še vedno nima možnosti sodelovanja, zato se bo novim pritožbam nemogoče izogniti. Ob vsem tem pa Novomeščani še vedno nismo seznanjeni s tem, kako in kje naj bi štiri leta, ko bo zaradi gradnje zaprt avtocestni priključek Novo mesto – vzhod, potekal promet po mestu.

Dars bi začel graditi kar brez zemljišč in okoljevarstvenega soglasja

Odsek tretje razvojne osi je bil v prostor umeščen z Uredbo o državnem prostorskem načrtu za državno cesto od avtoceste A2 Ljubljana–Obrežje pri Novem mestu do priključka Maline (Uredba o DPN).^¹ Za izgradnjo tega odseka je treba pridobiti upravna dovoljenja: najprej pravnomočno okoljevarstveno soglasje, nato pravnomočno gradbeno dovoljenje.

Da lahko pristojni organ vsebinsko obravnava zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja, mora biti ta formalno popolna – to pomeni, da mora v skladu z Gradbenim zakonom (GZ)^² vsebovati projektno dokumentacijo in dokazila o pravici graditi. Če formalno ni popolna, mora pristojni upravni organ za gradbene zadeve najpozneje v 15 dneh od njenega prejema zahtevati dopolnitev.^³

Dars je zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja vložil 21. 12. 2018, čeprav ni imel niti pridobljenih vseh zemljišč niti pravnomočnega okoljevarstvenega soglasja, ki je pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja.^⁴ Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) bi moralo v 15 dneh od prejema vloge zahtevati dopolnitev, vendar je to storilo skoraj pol leta pozneje, 4. 6. 2019. S tem je MOP kršil zakonsko določen instrukcijski rok in posledično načelo ekonomičnosti postopka iz 14. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP),^⁵ kar je pri nadzoru ugotovila tudi upravna inšpektorica.

Dars je nato v 60-dnevnem roku za dopolnitev zahteve zaprosil za podaljšanje roka in MOP mu je ugodil ter rok podaljšal do 31. 12. 2019.^⁶ Ko Dars decembra še vedno ni imel vseh potrebnih zemljišč, je 17. 12. 2019 vnovič zaprosil za podaljšanje roka. Ker pa za to ni izkazal upravičenih razlogov, je MOP 19. 2. 2020 to vlogo zavrnil (glej fotografijo), zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja pa zavrgel.^⁷

DARS še vedno nima pridobljenih vseh potrebnih zemljišč, prav tako se močno zapleta v postopku izdaje okoljevarstvenega soglasja, ki ga vodi Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO).

Zapleti v postopku izdaje okoljevarstvenega soglasja trajajo že dve leti

Ker je bila vloga za izdajo okoljevarstvenega soglasja vložena pred začetkom uporabe novega GZ, to je 28. 3. 2018, se postopka za izdajo okoljevarstvenega soglasja in gradbenega dovoljenja vodita ločeno – torej ne gre za »sočasni« oz. integralni postopek izdaje gradbenega dovoljenja, ki je predpisan za vse objekte z vplivi na okolje.^⁸

Postopek izdaje okoljevarstvenega soglasja poteka že od marca 2018, saj Dars ni priskrbel ustrezno izdelane dokumentacije, kar tudi dokazuje več zahtev za dopolnitev. Maja letos je javnost na podlagi javnega naznanila podala mnenja in pripombe, poleg tega so posamezniki podali zahteve za vstop v postopek, ki so bile večinoma zavrnjene. Ker je bila dokumentacija slabo pripravljena, jo je Dars tudi pozneje vsebinsko spreminjal oziroma dopolnjeval. 17. 2. 2020 je potekala ustna obravnava, na kateri so sodelovali predstavniki Darsa in posamezniki, ki jim je bila priznana stranska udeležba.

Kje je študija prometa za čas štirih let gradnje?

Na ustni obravnavi so med drugim sprejeli sklep, da mora Dars predložiti izdelano študijo prometa v času gradnje 1. in 2. etape južnega dela tretje razvojne osi (Novo mesto–Osredek). ARSO jo mora namreč objaviti na spletni strani, kot to določata Aarhuška konvencija^⁹ in Direktiva 2011/92/EU^¹⁰. Zaradi gradnje hitre ceste bo avtocestni priključek Novo mesto – vzhod zaprt vsaj štiri leta. Študija prometa je torej izjemno pomemben dokument, na podlagi katerega bodo v času gradnje izvedene zapore.

Dars je sicer rešitve prometa zaupal zgolj predstavnikom gospodarstva in Mestni občini Novo mesto, medtem ko stranke postopka in ostala javnost s študijo prometa nismo seznanjene, čeprav bi jo moral Dars na ARSO predložiti že 25. 2. 2020.

Kdaj torej začetek gradnje?

Glede na opisano ne pričakujemo, da se bo gradnja lahko kmalu začela. Več posameznikov, ki zatrjujejo, da imajo pravni interes, je na upravno sodišče vložilo tožbe zoper dokončne sklepe o zavrnitvi priznanja statusa stranskega udeleženca. Pritožbo bo možno vložiti tudi zoper izdano okoljevarstveno soglasje, in če bo zavrnjena, bo možno vložiti tudi tožbo v upravnem sporu. Navedena pravna sredstva se lahko rešujejo dlje časa.

Problematika načrtovane hitre ceste je podrobno predstavljena v člankih Mateje Jaklič in Luke Remsa, ki so dostopni na spletni strani Društva Novo mesto, zavihek Urejanje prostora (klikni za ogled rubrike).

Tretja razvojna os – jug ne poteka tam, kjer je bila predvidena, zato težave

Civilna iniciativa krajanov 3ROS – jug ni 'proti 3. razvojni osi'. Nasprotno, strinja se, da nujno potrebujemo cesto, ki bi povezovala Novo mesto z Belo krajino, saj je ključna za gospodarski razvoj. Ob tem pa zgolj zahteva, da država cesto zgradi tam, kjer jo je na podlagi strokovnih študij uradno predvidela. S tem se lahko izognemo vrsti težav, ki bodo nastale, če bo trasa speljana drugje: izguba 40 milijonov evrov evropskega denarja, čezmerna okoljska in zdravstvena obremenitev Novega mesta, štiriletno zaprtje enega izmed dveh novomeških priključkov na avtocesto, dolgoročno nerešena pretočnost novomeškega prometa.

Priključek bi moral biti pri Lešnici, kot je predvidela stroka in potrdila vlada.Ko je država načrtovala umestitev 3. razvojne osi – jug v prostor, je leta 2009 kot najboljšo izmed šestih možnosti potrdila strokovno utemeljeno različico, ki je priključevanje hitre ceste na avtocesto LJ–ZG predvidela pri Lešnici (glej skico: rdeča črta). Istega leta je MONM sprejela Občinski prostorski načrt, v katerem je skozi naselje Ločna-Mačkovec predvidela t. i. 'vzhodno obvoznico' (glej skico: modra črta). Toda leta 2010 so predstavniki MONM na sestanku za zaprtimi vrati predlagali državi, naj hitro cesto 3. razvojne osi spelje kar mestu vzhodne obvoznice. Država je zamisel sprejela, ne da bi posledice takšnega posega v urbani del Novega mesta strokovno presodila.

Javnost deset let ni imela pravne možnosti, da bi sporne načrte in odločitve ustavila, zato je Slovenija dobila opomin Evropske komisije. Čeprav bi morala zainteresirana javnost imeti možnost sodelovati pri sprejemanju prostorskih načrtov, ji slovenska zakonodaja tega ni omogočala, saj ni bila usklajena s pravnim redom EU. Slovenija si je zato leta 2016 prislužila opomin Evropske komisije. Investitor in odločevalci to dejstvo še vedno ignorirajo. Nova slovenska zakonodaja namreč v prehodnih določbah civilnim iniciativam onemogoča vstop v postopek in jim torej še vedno ne zagotavlja ustreznega dostopa do sodnega varstva.

Slovenija je lahko ob 40 mio evrov sofinanciranja projekta. Ker so bili celotno načrtovanje in postopki tega projekta neskladni z evropskimi predpisi in zahtevami, in ker Slovenija neskladij do danes ni odpravila, se lahko Evropska komisija odloči, da projekta ne bo sofinancriala.

Vzhodne obvoznice, ki naj bi razbremenila novomeški promet, ne bo. Čeprav je bila na podlagi sklepa vlade leta 2009 vrisana v Občinski prostorski načrt, bo torej na njenem mestu tekla hitra cesta 3. razvojne osi, ki seveda ne more imeti priključkov, kot bi jih imela obvoznica. Zato žal ne bo razbremenila gostega prometa skozi mesto.

Avtocestni priključek Novo mesto – vzhod bo zaradi gradnje zaprt 4 leta. Če bi gradili pri Lešnici, AC priključka sploh ne bi bilo treba zapirati. Zaprtje bo povzročilo prometni kaos v celem mestu. Kje in kako bo v tem času urejen promet, piše v prometni študiji, ki jo Dars pred javnostjo skriva.

–––––––––––––––––––––––

¹ Uradni list RS, št. 102/12 in 70/17.
² 5. odstavek 35. člena Gradbenega zakona (GZ), Uradni list RS, št. 61/17 in 72/17 - popr.
³ 6. odstavek 35. člena GZ.
⁴ 2. odstavek 63. člena Zakona o varstvu okolja (ZVO-1, Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrtA, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15 in 30/16).
⁵ Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13.
⁶ 3. odstavek 99. člena ZUP.
⁷ 2. odstavek 67. člena ZUP.
⁸ 4. in 5. odstavek 106. člena GZ.
⁹ Uradni list RS, št. 62/04.
¹⁰ Uradni list Evropske unije, L 26, 28. januar 2012.

Članek je bil objavljen v društvenem glasilu IZZIV (Leto XIX, št. 1)

nazaj na vrh