Natisni to stran

Obnovljen kulturni spomenik bi potreboval tudi novega 'lastnika'

Francosko znamenje stoji na vzpetini nad pokopališčem v Ločni. Obnovljen spomenik potrebuje tudi ustrezno označbo, ki pa ne sme krniti pogleda na spomenik. Francosko znamenje stoji na vzpetini nad pokopališčem v Ločni. Obnovljen spomenik potrebuje tudi ustrezno označbo, ki pa ne sme krniti pogleda na spomenik. Foto: arhiv KS Mestne njive

Po več letih propadanja je krajevna skupnost Mestne njive na pobudo krajana obnovila francosko znamenje, ki je nepremični kulturni spomenik lokalnega pomena. Žal pa ostajajo nerešena zemljiškoknjižna vprašanja, ki bi rešila njegovo redno vzdrževanje. Znamenje namreč stoji na zemljišču v lasti fizične osebe.

Francosko znamenje stoji na vzpetini nad pokopališčem v Ločni in je bilo z odlokom o razglasitvi nepremičnih kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju Mestne občine Novo mesto razglašeno za nepremični kulturni spomenik lokalnega pomena.1 Vidno je daleč naokoli, zato ima določeno relativno veliko vplivno območje, kjer veljajo omejitve pri posegih v prostor.

Ta nekoliko skrivnosten pomnik preteklosti so v 19. stoletju zgradili v spomin na francoske vojake, ki so umrli za kužno boleznijo. Znamenje ima visoko nišo na obcestni strani, kjer je korpus Križanega, na drugih stranicah pa so plitke niše le v zgornjem delu. V zadnjih letih je bilo stanje še posebej klavrno. Omet, ki ga je načel zob časa, so nepridipravi porisali in popisali. Zato je avtor tega prispevka krajevni skupnosti podal pobudo za obnovo. Celotna vrednost del je znašala 5900 evrov, od tega je 2000 evrov zagotovila novomeška občina v okviru razpisa za obnovo kulturnih spomenikov. Še 500 evrov donacije je prispevala družba Revoz, preostanek pa krajevna skupnost.

Krajevna skupnost si za izpeljano obnovo zasluži pohvalo, a je treba opozoriti na vprašanje lastništva. Francosko znamenje stoji na robu parcele št. 763, katastrska občina Novo mesto, ki je v lasti fizične osebe. V skladu s 1. odstavkom 38. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (ZVKD-1)2 mora lastnik varovati spomenik v sorazmerju s svojimi zmožnostmi, kar pomeni tudi skrb za redno vzdrževanje.

Francosko znamenje ima izrazit javni značaj. V praksi je do zdaj veljalo, da je zanj v soglasju z lastnikom občasno skrbela predvsem krajevna skupnost. Po podatkih Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije je bila zadnja obnova izvedena leta 1984 prav na pobudo krajevne skupnosti, medtem ko vir financiranja ni znan. Morebitni drugi posegi niso zabeleženi.

Čeprav je možno v spomenike vlagati javna sredstva3, v konkretnem primeru lastniku francosko znamenje ne predstavlja uporabne vrednosti niti zanj ne kaže interesa, zato bi bilo smiselno poskrbeti za prenos lastninske pravice na občino. Še prej bi bilo treba izvesti ureditev meje in parcelacijo. Ker pa takšne dejavnosti zahtevajo nekaj dela, časa in denarja, posebnih premikov še ni bilo.

1 Dolenjski uradni list, št. 30/16 in 29/19, glej 2. in 8. člen (zap. št. 140).
2 Uradni list RS, št. 16/08, 123/08, 8/11 – ORZVKD39, 90/12, 111/13, 32/16 in 21/18 – ZNOrg.
3 40. člen ZVKD-1.

Članek je bil objavljen v društvenem glasilu IZZIV (Leto XIX, št. 1)