S podpisom peticije, ki smo jo naslovili na Mestno občino Novo mesto, smo prebivalci Novega mesta in drugi zainteresirani občani prepoznali javni interes za ohranitev parka. Mestna občina Novo mesto se mora zavedati, da je lokalna samouprava način urejanja javnih zadev, pri katerem neposredno ali posredno (preko izvoljenih predstavnikov) sodelujemo tudi prebivalci Novega mesta in drugi občani Mestne občine Novo mesto. Zato zahtevamo, da smo z odločevalci enakopravni v upravljavskem procesu prepoznavanja in vrednotenja javnega interesa tudi glede nadaljnje usode parka na Novem trgu.

Peticijo s podpisi smo 31. marca 2021 poslali na Mestno občino Novo mesto s prošnjo kabinetu župana, da s peticijo seznani tudi Občinski svet Mestne občine Novo mesto, ki bo kot najvišji organ Mestne občine Novo mesto odločal o nadaljnji usodi edinega mestnega parka. Do redakcije aktualne številke glasila IZZIV nismo prejeli odgovora Mestne občine na zahteve iz peticije.

Argumenti za ohranitev parka

Podrobno utemeljitev za ohranitev parka smo objavili že v lanski junijski številki glasila IZZIV, zato v tokratni zgolj nekaj poudarkov:

     1) Z gradnjo dveh poslovno - stanovanjskih stolpičev bomo dokončno uničili edini javni mestni park v Novem mestu. Odstranitev nekdanje, že dlje časa propadajoče občinske stavbe je bila odlična priložnost, da bi Novo mesto končno uredilo park pred Kulturnim centrom Janeza Trdine ter ga ponovno razširilo tudi na današnje makadamsko parkirišče. Po odstranitvi propadajočega objekta Novi trg 6 je postal prostor zračen, odprli so se pogledi na Kulturni center Janeza Trdine in stavbo nekdanjega okrajnega glavarstva, v kateri je danes občinska uprava, zaradi česar smo podpisniki peticije prepričani, da je edina pravilna rešitev ohranitev in obnova mestnega parka, ki so ga na tej lokaciji uredili v tridesetih letih prejšnjega stoletja.

     2) Stolpiča bosta trajno osenčila in si višinsko podredila na obrobju parka zleknjeno stavbo precej nižjega Kulturnega centra Janeza Trdine ter posledično povsem izničila njegovo prostorsko in arhitekturno integriteto.

     3) Načrtovana gradnja dveh stolpičev v parku ni mestotvorno dejanje, ker zgoščevanje pozidave na račun zelenih parkovnih površin na tem mestu ni upravičena, stanovanjska namembnost stolpičev je neprimerna zaradi prometne obremenjenosti prostora in posledično neustreznih ekoloških razmer za bivanje, za nove poslovne prostore pa že v preteklosti ni bilo pravega zanimanja. Ob tem se postavlja dodatno vprašanje upravičenosti gradnje poslovno-stanovanjskega objekta v edinem mestnem parku tudi z naslova precejšnjega števila nezasedenih poslovnih prostorov na Novem trgu, tudi v pred kratkih prodani stavbi pošte.

     4) V društvu opozarjamo, da smo priča za današnji čas značilnemu procesu privatizacije javnega mestnega prostora, ki mora ostati v lasti Mestne občine Novo mesto. Občina do sedaj ni preverila javnega mnenja o ohranitvi parka pred Kulturnim centrom Janeza Trdine in smiselnosti nadomestne gradnje na lokaciji objekta Novi trg 6. Zainteresirana javnost ni imela možnosti javno vrednotiti pomena tega prostora za mesto in njegove prebivalce. Občina je tako javni interes, ki bi ga morala v skladu s svojim poslanstvom seveda najprej prepoznati in nato tudi uveljaviti, v celoti podredila interesom zasebnega investitorja. To dokazuje tudi politika občine, da je natečajna rešitev strokovna podlaga za dokončanje OPPN Novi trg. Nenavaden in obenem nevaren precedens, da investitor z natečajno rešitvijo narekuje vsebino prostorskega akta in ne obratno. Po prepričanju podpisnikov peticije se je novomeški urbanizem s tem dokončno podredil interesom kapitala.

     5) Ker gre pri usodi edinega mestnega parka za pomembno in dolgoročno odločitev, v društvu ne moremo sprejeti argumenta odločevalcev, da je prepozno za ukrepanje in da napak ni mogoče več popraviti. Mestna občina je v preteklosti že odkupila zemljišče zaradi nasedle investicije in to lahko stori ponovno pred sprejemom spornega prostorskega dokumenta.

Pestra zgodovina Novega trga

Današnje širše območje Novega trga, na katerem je stal kapucinski samostan z obzidanim samostanskim vrtom, ima pestro novejšo zgodovino. Kapucini so prišli v Novo mesto leta 1658 in zgradili samostan pred mestnim obzidjem na današnjem Novem trgu. Samostan je bil leta 1786 razpuščen na podlagi reform cesarja Jožefa II. Samostansko poslopje, v katerem so bila po drugi svetovni vojni občinska stanovanja, geodetska in davčna uprava ter avtobusna postaja, so porušili leta 1980 za potrebe gradnje današnjega poslovnega kompleksa na Novem trgu. V samostanskem parku je bilo po odhodu kapucinov mestno pokopališče, ki so ga leta 1924 preselili v Ločno. Leta 1936 so porušili še pokopališko kapelo, prostor pa preuredili v mestni park, ki mu je dominirala mogočna mestna palača s sedežem okrajnega glavarstva, v kateri danes deluje občinska uprava. Po drugi svetovni vojni so na vzhodnem robu parka postavili objekt komande garnizije JNA, vendar so kljub novogradnji večji del parka ohranili. Spoštljiv odnos do zelenja so izkazali tudi leta 1975 ob gradnji Doma JNA, današnjega Kulturnega centra Janeza Trdine, ki so ga umestili v južno pobočje parka. Stavba komande garnizije JNA iz petdesetih let prejšnjega stoletja je bila na podlagi javnega natečaja v sedemdesetih letih 20. stoletja prenovljena po načrtih Jurija Kobeta in Aleša Vodopivca za potrebe upravne enote in novomeške občinske uprave, v devetdesetih letih prejšnjega stoletja pa je svoje prostore v objektu našel tudi mladinski klub LokalPatriot.

Mestna občina Novo mesto je leta 1994 sprejela Ureditveni načrt za Novi trg in ga leta 2006 dopolnila s ciljem rušitve vedno bolj propadajočega objekta. Ker je spremenjeni ureditveni načrt predvidel gradnjo nebotičnika, ki bi bil višji od kapiteljskega griča in zato viden tudi z desnega brega reke Krke, je Društvo Novo mesto leta 2008 uspelo ta poseg preprečiti s pritožbo na Ministrstvo za okolje in prostor.

Po vseh peripetijah z investitorji je Mestna občina Novo mesto leta 2015 za 370.000 evrov (brez davka) od družbe Heta Asset Resolution odkupila svojo nekdanjo stavbo. Zanjo je skupaj s pripadajočim zemljiščem odštela dobro desetino zneska, ki ga je iztržila od družbe Elektroservisi leta 2006, ko je stavba prvič zamenjala lastnika. Takrat je objekt prodala za 800 milijonov tolarjev, kar bi danes zneslo okrog 3,3 milijona evrov.¹ Prazno in propadajočo stavbo so leta 2016 porušili in na njeni lokaciji uredili današnje makadamsko parkirišče. Mestna občina Novo mesto je leta 2016 objavila sklep o začetku priprave OPPN Novi trg.

Društvo Novo mesto je leta 2017 med prebivalci Novega mesta izvedlo omejeno anketiranje prebivalstva, ki so v večini primerov izkazali interes za ohranitev parka.² Leta 2020 je Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije po naročilu investitorja, podjetja Trgogorad d.o.o. iz Litije, razpisala odprti projektni natečaj za izbiro strokovno najprimernejše rešitve in izdelovalca projektne dokumentacije za stanovanjsko poslovni objekt Novi trg 6.

Marca 2020 je Društvo arhitektov Dolenjske in Bele krajine na Mestno občino Novo mesto naslovilo protestno pismo zaradi načrtovane pozidave parka, jeseni leta 2020 pa še organiziralo pravokotno mizo, na kateri je Aleš Vodopivec, profesor na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani, načrtovano gradnjo v parku označil za »zajedalski urbanizem«.

Po naročilu investitorja in lastnika parcele, podjetja Trgograd d.o.o. iz Litije, so na Mestni občini Novo mesto na podlagi prvonagrajene natečajne rešitve pristopili k dokončanju OPPN Novi trg. Občinski svet je 11. marca 2021 v prvi obravnavi sprejel dopolnjen osnutek odloka o OPPN Novi trg, ki je bil v javni razgrnitvi do konca marca 2021. V času javne razgrnitve in javne obravnave omenjenega prostorskega akta je Društvo Novo mesto organiziralo spletno podpisovanje peticije proti pozidavi mestnega parka in peticijo zadnji dan meseca marca naslovilo na Mestno občino Novo mesto.

V parku bi zgradili dva med seboj povezana stolpiča

Prvonagrajena in s strani investitorja odkupljena natečajna rešitev biroja Arhitekti Počivavšek Petranovič d.o.o. predvideva gradnjo dveh, v pritličju medsebojno povezanih stolpičev, kletni etaži pa bosta namenjeni garažni hiši. Preostali odprti prostor med novima stolpičema in Kulturnim centrom Janeza Trdine bo urejen kot tlakovana urbana ploščad s posameznimi zelenimi otoki, ki pa bodo zgolj za okras brez funkcije parka. Ker bo novi objekt z dvema stolpičema postavljen vzporedno s Seidlovo cesto, torej v večjem delu izven današnjega makadamskega parkirišča, je občina prodala investitorju tudi večji del parka.

Mestna občina v ocenjevalni komisiji ni imela svojega predstavnika, je pa naročnik, podjetje Trgograd d.o.o. Litija, v komisijo imenoval doc. dr. Tomaža Slaka, predsednika urbanističnega sveta na Mestni občini Novo mesto. Naročnik in plačnik prostorskega dokumenta za Novi trg je v celoti podjetje Trgograd d.o.o. iz Litije. OPPN Novi trg ne obravnava le umestitve novega objekta v park, temveč se z njim ureja celotno območje do reke Krke, vključno z ureditvijo Loke ter gradnjo javne pokrite garaže v brežini pod stavbo upravne enote.

Članek je bil objavljen v društvenem glasilu IZZIV (Leto XIX, št. 2 in leto XX, št. 1).