Poštna poslovalnica na Novem trgu ostaja, a ne nujno v tej stavbi
Vprašljiva varnost pešcev in kolesarjev
Kljub opominu Evropske komisije se izključevanje javnosti nadaljuje
Podjetje Trgograd d.o.o. iz Litije je Zbornici za arhitekturo in prostor Slovenije naročilo izvedbo dvostopenjskega, odprtega projektnega natečaja za izbiro strokovno najprimernejše rešitve za gradnjo novega stanovanjsko-poslovnega objekta Novi trg 6 in urbane ploščadi pred Kulturnim centrom Janeza Trdine. Izbrana natečajna rešitev bo podlaga za pripravo dopolnjenega osnutka OPPN Novi trg. Natečajna naloga s prilogami je dostopna na spletni strani zbornice http://www.zaps.si/index.php?m_id=NATECAJI_AKTUALNI. V Društvu Novo mesto bomo s spletno peticijo zahtevali od Mestne občine Novo mesto, da ohrani park pred Kulturnim centrom Janeza Trdine.
TRETJA RAZVOJNA OS: Zavržena zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja
Luka Rems in Mateja Jaklič
Čeprav pristojni dajejo vtis, da se bo vsak čas začela gradnja južnega dela tretje razvojne osi (1. in 2. etapa: Novo mesto – Osredek), je resnica drugačna. Izvedba projekta se vse bolj odmika. Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) je namreč zavrglo zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja (glej v prilogi), saj investitor (DARS) v skoraj letu in pol ni zagotovil niti njene formalne popolnosti.
»Ali bomo ostali brez pošte?« so se spraševali zaskrbljeni meščani, ko je Pošta Slovenije napovedala prodajo svoje stavbe na Novem trgu. Pošta zagotavlja, da poslovalnica 8105 Novo mesto ostaja, objekt pa prodajajo, ker ga ne potrebujejo več. A ne prodajajo le stavbe, temveč tudi pripadajoča zemljišča, ki so v javni rabi. Elektronska dražba, s katero so želeli poiskati kupca, sicer ni bila uspešna.
Nova večnamenska pot ob Levičnikovi cesti1 med Ločno in Žabjo vasjo je pešcem in kolesarjem omogočila enostavnejše prehajanje med tema mestnima predeloma, kar je zagotovo prispevek k trajnostni mobilnosti. A nepremišljeno načrtovanje in prevlada želje po povezanosti na račun prometne varnosti sta pripeljala do neprimernih rešitev. Ozke pločnike Ločenskega mostu si pešci delijo s kolesarji, na večnamenski poti pa je – čeprav je že končana – še vedno nekaj pomanjkljivosti.
Čeprav je zaznamoval Novo mesto, ga danes skoraj ne poznamo. Nadarjeni Belokranjec je bil med obema vojnama njegov župan. Mestu je med drugim dal prenovljen ulični sistem in novo šolsko poslopje ter odločilno prispeval k stanovanjski pozidavi današnje Cankarjeve ulice, kar velja za prvo zgodovinsko širitev Novega mesta.1 Njegova bleščeča kariera je po vojni doživela tragično usodo.
Na rečno teraso med Marofom in Krko umeščena železniška postaja v Bršljinu predstavlja osrednje dolenjsko železniško vozlišče. Čeprav marsikdo nanjo gleda le kot na del dotrajane prometne infrastrukture, je njen pomen veliko širši. Dobro ohranjeni železniški objekti in naprave ter odmevno zgodovinsko dogajanje ponazarjajo kulturno dediščino, ki do zdaj ni bila ovrednotena. Z vpisom v register nepremične kulturne dediščine smo naredili prvi korak k zagotavljanju njenega varstva.
V Izzivu, ki je izšel junija 2018,1 smo objavili odmeven prispevek z naslovom Namesto vzhodne obvoznice plačljiva hitra cesta. Predstavili smo številne nezakonitosti pri načrtovanju gradnje hitre štiripasovne cestninske ceste skozi naselja Novega mesta. Čeprav je naša država neustrezno zakonodajo po prejetem opominu Evropske komisije uredila, pa ni storila ničesar z načrti, ki so bili sprejeti na podlagi neustrezne zakonodaje. Ker akterji izgradnje 3. razvojne osi še naprej kršijo tako evropsko kot slovensko zakonodajo, bo v naselju Ločna-Mačkovec zato lahko nad glavami krajanov mimo njihovih zakonskih pravic zrasla štiripasovnica, po kateri bo na dan vozilo 20 000 tovornih vozil.