Gorjanci - krajinski park?

Pri Miklavžu na Gorjancih smo se v petek 14. oktobra 2011 sestali predstavniki različnih služb in organizacij, katerih dejavnost je tako ali drugače povezana z Gorjanci. Srečanje in pogovor o Gorjancih je spodbudila pobuda predstavnika Društva slovensko - hrvaškega prijateljstva Zlatka Katelenća o zavarovanju Gorjancev kot krajinskega parka - podobno, kot so to storili na Hrvaškem z razglasitvijo »Parka prirode Žumberak«.


K svoji pobudi je najprej pritegnil bivšega novomeškega župana Francija Konciljo, ki je prevzel vlogo vodje iniciativnega odbora. Na sestanku s predstavniki Zavoda za varstvo narave ter Zavoda za varstvo kulturne dediščine pred tremi tedni na gradu Grm je bilo ugotovljeno, da je možnosti za ustanovitev krajinskega parka v doglednem času zelo malo, sploh pa to ni prva pobuda te vrste, saj je Društvo Novo mesto podobno pobudo podalo že leta 1994, vendar do tega takrat ni prišlo.
Na sestanku na Grmu je prevladalo mnenje, da je bolj kot še ena oblika formalnega varovanja (Gorjanci so varovani že v okviru Nature 2000 in kot vodovarstveno območje) smiselno doseči boljše sodelovanje vseh, katerih delovanje je povezano z Gorjanci.

Tako smo se pri Miklavžu poleg pobudnikov zbrali še predstavniki Zavoda za varstvo narave, Zavoda za varstvo kulturne dediščine, Zavoda za turizem Novo mesto, Planinskega društva Krka, društva Gorjanske košenice, KUD Žumberak, družbe Gorjanci – Hren ter Društva Novo mesto.
Vsi navzoči smo podprli pobudo o oblikovanju nekakšne oblike povezave oziroma koordinacije služb in organizacij, katerih interesi se srečujejo na Gorjancih. Povezava bi skrbela, da v prihodnje ne bi prihajalo do enostranskih in neusklajenih posegov, ki bi lahko škodovali ali celo ogrozili to izredno pomembno naravno območje, v katerem najdemo tudi pomembno kulturno dediščino, poseben pomen pa mu dajejo tudi številne bajke in povesti, ki jih je zapisal Janez Trdina.
Koordinacijski odbor bo strnil pobude s tega srečanja ter k sodelovanju povabil še druge, tudi iz drugih občin – poleg novomeške in šentjernejske še iz semiške, metliške, kostanjeviške in brežiške, kamor še segajo Gorjanci.
Sledilo naj bi tudi čezmejno sodelovanje s hrvaškimi kolegi, vsi prisotni pa so bili tudi edini, da bi čez čas na Trdinovem vrhu namesto vojaške postojanke raje videli skupni slovensko–hrvaški dom območja Gorjancev in Žumberka.

Mitja Simič

Društvo Novo mesto

Sedež društva: Gubčeva 11, 8000 Novo mesto
Telefon: 07 302 14 50
TRR: SI56 0297 0001 9786 322 (odprt pri NLB d.d.)
ID DDV: 74738119
Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.

e-Novice

S prijavo sprejemam in soglašam z zajemom, hrambo in uporabo osebnih podatkov za prejemanje e-Novic Društva Novo mesto.