Mizarstvo se je kot poklicna obrt iz domače mizarske dejavnosti razvilo v poznem srednjem veku. V 1. polovici 19. stoletja so se mizarji začeli združevati v zadrugah, nastala so tudi nekatera pomembna mizarska središča. V Novem mestu je delovalo več mizarskih delavnic, ki so zadovoljevale potrebe lokalnega prebivalstva po mizarskih izdelkih, iz nekaterih pa so se sčasoma razvila tudi večja industrijska podjetja.

g. Adolf Bevc že dolga leta zbira gradivo ne samo o njihovi družinski delavnici, ki je nekoč delovala na več lokacijah v Novem mestu, temveč tudi o drugih novomeških mizarjih. Na pogovornem večeru in razstavi bomo tokrat, na primeru Bevčeve mizarske delavnice, predstavili mizarsko dejavnost v Novem mestu v 1. polovici 20. stoletja. Nanizali bomo lokacije nekdanjih mizarskih delavnic v Novem mestu ter podali več informacij o delovnih prostorih, kjer je potekala mizarska dejavnost, o orodjih in pripomočkih, ki so jih mizarji uporabljali pri svojem delu, izdelkih, ki so nastajali izpod njihovih rok, spregovorili pa bomo tudi o njihovem izobraževanju ter vlogi, ki so jo imeli v takratni družbi. Predstavili bomo Karla Jevščka, lastnika večje novomeške mizarske delavnice in mentorja številnih novomeških mizarjem ter razložili na kakšen način so se iz posameznih mizarskih delavnic razvila večja novomeška podjetja. V Jevščkovi delavnici so izdelali prvo počitniško prikolico, iz nje se je po drugi svetovni vojni razvila mizarska delavnica novomeškega gradbenega podjetja Pionir.