Napisal: Luka Rems
Že leta 2004 sprejeti Odlok o ureditvenem načrtu za pešpoti in kolesarske poti Novega mesta2 je predvidel izgradnjo povezave ob Levičnikovi cesti, ki je dolgo ostala le mrtva črka v prostorskem (izvedbenem) aktu. Premaknilo se je v prvem mandatu župana Gregorja Macedonija, ko so mestni strategi razdelili projekt na dva dela. Najprej so se lotili izdelave projektne dokumentacije za odsek od Ločenskega mostu do navezave pred križiščem v Žabji vasi (od km 0,220 do km 1,630), z umeščanjem kolesarskih površin na Ločenskem mostu pa so se začeli ukvarjati šele leta 2017 (od km 0,000 do km 0,220). Malo pred začetkom gradnje večnamenske poti jeseni 2018 je statična analiza Ločenskega mostu v sklopu izdelave idejnega projekta pokazala, da je most v zelo slabem stanju in da brez celovite obnove ne bo prenesel dodatnih obremenitev (konzolna razširitev za kolesarsko stezo). Društvo Novo mesto je glede tega poslalo dopis Direkciji Republike Slovenije za infrastrukturo (DRSI). Ugotovitve in odgovore smo objavili v prejšnji številki Izziva.3
DRSI je Mestni občini Novo mesto (MONM) marca 2019 odobril vzpostavitev mešane površine za pešce in kolesarje na Ločenskem mostu, kar je v praksi tudi že narejeno. Kot so zapisali pri DRSI, označitev prometnega pasu, ki je namenjen mešanemu prometu, ali kolesarskega pasu na vozišču ni bila ustrezna rešitev, saj je povprečni letni dnevni promet prevelik. Zato je bila na predlog strokovne službe DRSI izdelana projektna rešitev: obojestranska mešana površina za pešce in kolesarje v širini 1,60 metra na obstoječih pločnikih, kar omogoča 15. člen Pravilnika o kolesarskih površinah (v nadaljevanju: pravilnik).4 Po uskladitvi tehničnih rešitev situacij, ki so del projekta večnamenske poti, je DRSI predlog izvedbe potrdil.
Mešana površina za pešce in kolesarje na Ločenskem mostu ni dobra rešitev
Za tako situacijo je vsaj deloma krivo neustrezno časovno načrtovanje projektov. Kolesarske površine na Ločenskem mostu bi morali obravnavati hkrati s preostalim delom večnamenske poti, vendar je prišlo do zamika. Na prvi pogled je očitno, da je Ločenski most v slabem stanju, zato bi morali ustrezne statične analize izvesti prej, da bi imeli več časa za razmislek in pripravo celovitega projekta obnove mostu. Po zagotovilih odgovornih naj bi šele v letu 2020 naročili izdelavo projektne dokumentacije za rekonstrukcijo mostu, z gradbenimi deli pa naj bi začeli po tem, ko bo dokončan odsek južnega dela tretje razvojne osi med Novim mestom in Osredkom, in sicer zaradi zagotavljanja primernega obvoza. Da bi do takrat zagotovili povezanost kolesarskih površin z Ločno, so se odločili vzpostaviti mešano površino za pešce in kolesarje na obstoječih pločnikih Ločenskega mostu, kar v tem primeru ni dobra odločitev, saj ogroža varnost pešcev, ki so najranljivejša skupina v prometu.
Pešci in kolesarji namreč med sabo niso primerljivi, saj se bistveno razlikujejo v hitrosti premikanja. Mešana površina je že v osnovi tvegana zaradi več stvari: konflikt med pešci in kolesarji, večja ogroženost otrok in starejših, težavno srečevanje s širšimi vozili (na primer kolo s prikolico ali mamica z otroškim vozičkom).5 Čeprav je bila v preteklosti za mešane površine priporočena širina vsaj 2,5 metra,6 pravilnik predpisuje širino najmanj dva metra (1. odstavek 15. člena), pri prostorskih omejitvah pa dopušča najmanj 1,6 metra (2. odstavek 15. člena),7 kar postavlja pod vprašaj upoštevanje varnosti v cestnem prometu.
2. odstavek 15. člena pravilnika predstavlja izjemo in terja restriktivno razlago. Lokalna zožitev na premostitvenem objektu je lahko predmet uporabe takšne izjeme, vendar je treba pred tem presoditi vse okoliščine. Pločnika na Ločenskem mostu sta bila do zdaj v uporabi predvsem v času konic (povezava z Ragovsko in zdaj še z Žabjo vasjo). Po novem ga pogosteje uporabljajo tudi rekreativni športniki in mlade družine z otroškimi vozički. Zato so srečevanja že otežena (pešec in kolesar), oziroma brez umikanja na vozišče niso mogoča (mlada družina z otroškim vozičkom in kolesar). Pri tem ni nezanemarljivo, da sta pločnika dotrajana. Čeprav so med odpravljanjem pomanjkljivosti zalili obsežne vzdolžne razpoke, je površina neravna, na posameznih mestih so robniki močno poškodovani ali pa manjkajo. Dodatno nevarnost predstavljata pokrova jaškov, ki grozita z vdrtjem. Ob robnikih na ravni vozišča so luknje in obsežne poškodbe asfalta, v katerih zastaja voda, zato je ogroženost pešcev toliko večja.
Začasna rešitev, ki v resnici ni začasna
Odgovorni navajajo, da gre pri mešani površini za začasno rešitev, saj ji bo sledila temeljita rekonstrukcija Ločenskega mostu s konzolno razširitvijo. Toda gradbena dela se bodo začela po končani gradnji odseka južnega dela tretje razvojne osi med Novim mestom in Osredkom, ki bo potekala vsaj tri gradbene sezone, napovedani datum začetka del (v prvi polovici 2020) pa ni realen. Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji (DARS) kot investitor še vedno ni pridobila vseh potrebnih zemljišč. Postopek izdaje okoljevarstvenega soglasja se zaradi številnih dopolnitev še vedno ni zaključil z izdajo odločbe, zoper katero bo možna pritožba in pozneje tožba v upravnem sporu. Da bodo takšna pravna sredstva zagotovo izkoriščena, lahko sklepamo na podlagi vloženih zahtev za vstop v postopek in ostrega nasprotovanja prebivalcev Mačkovca. Po pravnomočnosti okoljevarstvenega soglasja bo treba dobiti še gradbeno dovoljenje. Vse to kaže, da bo do odprtja odseka tretje razvojne osi še zelo dolga pot, torej se odmika tudi rekonstrukcija Ločenskega mostu.
Vprašljiva zadostitev potrebni širini pločnika
Pojavlja se tudi vprašanje, ali je sprejeta rešitev sploh v skladu s predpisano minimalno širino pločnika iz 2. odstavka 15. člena pravilnika. Za širino pločnika velja širina utrjene površine od roba do roba, vključno s širino robnika, če je pločnik robničen. V širino pločnika seveda niso vključeni odmiki. V našem primeru so sicer zagotovili varnostni odmik mešane površine od vozišča, vendar je ta označen le na ravni vozišča. Ker pa gre pri Ločenskem mostu za premostitveni objekt z ograjo, bi bilo treba upoštevati tudi odmik mešane površine od stalnih ovir v širini 0,25 metra, kot to določa 11. odstavek 13. člena pravilnika. Kovinska ograja je stalna ovira, od katere je treba zagotoviti odmik kolesarske površine, kar mešana površina za pešce in kolesarje zagotovo je.8 Po naravi stvari se ta (splošen) odmik nanaša na vse vrste kolesarskih površin in na različne objekte, razen če je v posameznih določbah predpisan specialen odmik.9
Če upoštevamo odmik od stalne ovire (ograje), predpisana širina pločnika ni zagotovljena. V takšnem primeru lahko uporabimo 6. odstavek 9. člena Zakona o cestah (ZCes-1),10 ki omogoča odstopanje od zakonsko predpisanih rešitev, kar mora za državne ceste odobriti minister. Očitno ta možnost ni bila uporabljena in tudi ni videti, da bo.
Ker gre na Ločenskem mostu za kritično zožitev, bi bilo treba vzpostaviti prometno ureditev, kjer površina za pešce in kolesarje na mostu preide v površino samo za pešce, kolesar pa mora upoštevati pravila za pešce ali pa uporabljati vozišče. Na smiselnost takšne ureditve kažejo že opisani primeri težkih srečevanj.
Nekaj pomanjkljivosti tudi na večnamenski poti
Poleg težav na Ločenskem mostu je ostalo nekaj pomanjkljivosti tudi na poti ob Levičnikovi cesti, kjer v muldah zastajata voda in blato. Predvsem pa na izpostavljenih delih manjkajo ograje. Najbolj očitne pomanjkljivosti predstavljamo s fotografijami in komentarji (glej fotogalerijo spodaj).
Za konec o začasni navezavi večnamenske poti na Kandijsko cesto, ki je bila urejena zato, ker še ni rekonstrukcije križišča v Žabji vasi, v sklopu katere bodo urejene peščeve in kolesarske površine. Vključevanje kolesarjev na Kandijsko cesto je nevarno, obenem pa zelo nepraktično za pešce, ki morajo – če ne želijo biti v prekršku – iti po pločniku nazaj do križišča v Žabji vasi. Začasna navezava ni razsvetljena, čeprav bi morala biti, saj gre za območje znotraj naselja in je večnamenska pot namenjena tudi pešcem.11 To težavo so zaznali tudi na MONM in že načrtujejo osvetlitev »priključka«.
–––––––––––––––––––––––
1 Državna cesta G2-105/0255.
2 Uradni list RS, št. 122/04.
3 IZZIV, leto XVIII, številka 1, str. 2–3. Elektronska različica časopisa dostopna na: https://www.drustvo-novo-mesto.si/natisnili-smo/izziv/arhiv.html.
4 Uradni list RS, št. 36/18.
5 Ministrstvo za infrastrukturo: Kolesarjem prijazna infrastruktura, Smernice za umeščanje kolesarske infrastrukture v urbanih območjih, verzija 1.0, Ljubljana (avgust 2017), str. 21.
6 Direkcija Republike Slovenije za ceste: Navodila za projektiranje kolesarskih površin, novelacija, Ljubljana (junij 2012), str. 25.
7 V smernicah iz 5. opombe se predlaga minimalno 1,75 metra širine, glej str. 21.
8 Glej 1. odstavek 2. člena Pravilnika o kolesarskih površinah.
9 Glej 6. odstavek 41. člena Pravilnika o kolesarskih površinah za podhode in predore.
10 Uradni list RS, št. 109/10, 48/12, 36/14 – odl. US, 46/15 in 10/18.
11 Glej 3. odstavek 59. člena Pravilnika o projektiranju cest (Uradni list RS, št. 91/05, 26/06, 109/10 – ZCes-1 in 36/18).
12 Uradni list RS, št. 99/15, 46/17, 59/18 in 63/19.
Članek je bil objavljen v društvenem glasilu IZZIV (Leto XVIII, številka 2).
