Površine v Novem mestu: Skrite pasti za pešce

V Novem mestu se ne moremo pritoževati, da ni pešpoti. Kar veliko kilometrov jih je že zraslo in še več jih, upam, bo. Kljub temu pa na pešca pri hoji po mestu prežijo skrite pasti. Kot redna sprehajalka bom predstavila nekaj črnih točk, ki poskrbijo, da se lahko človek, ki zaradi naglice ali zamišljenosti ni pozoren na pohodne površine, nenadoma znajde na tleh. Preverjeno.

Napisala: Marija Gregorčič Kožuh

Hoja je že od nekdaj osnovno gibanje človeka. Danes, ko vse preveč ljudi sedi pred računalniki in televizorji, je gibanje še toliko bolj pomembno. Tudi novi koronavirus nas je prisilil, da dodatno poskrbimo za fizično kondicijo. Pametno je izkoristiti prav vsako možnost, da uporabimo noge, ne avta.

Nekaj fizioloških dejstev, ki omogočajo normalno hojo

  • Zdrav lokomotorni aparat (kosti, mišice).
  • Običajna hoja peta – prsti. Vedno je en del na tleh, izmenično leva in desna noga.
  • Ravna površina: dvig pete in prstov je nekaj centimetrov (2–3 ali 5–6). Dvigi so odvisni tudi od obutve.
  • Hoja navzgor in navzdol ima svoje fiziološke posebnosti, prav tako hoja po neravnem ali v eno stran nagnjenem terenu.
  • S starostjo se hoja zelo spremeni, saj se spremeni lokomotorni aparat, pridružijo se različne bolezni, spremeni se način življenja, postanemo dolgotrajno nedejavni itd. Najbrž ste že videli hojo s podrsavanjem, ko človek skoraj ne dvigne noge. Kljub temu je lahko 70-letnik bolj gibčen od deset ali več let mlajših ljudi.
  • Včasih zaradi zamišljenosti ali osredotočenosti na kaj drugega nog ne dvignemo dovolj visoko, zato že samo nekaj milimetrov previsoka stopnica zadostuje, da nas spodnese.
  • Optimalna višina stopnic znaša 15–16 centimetrov.

     1. Prehoda za pešce pred Hotelom Krka in v smeri drevoreda sta nagnjena v stran. Ko je bela barva mokra in pozimi prekrita s tankimi plastmi snega in ledu, je zelo drsna, zato je tam treba hoditi zelo previdno, še bolj varno pa je – cesto prečkati kje drugje. 

Delna rešitev: Prehod naj bo prebarvan z bolj grobo belo barvo (kot na avtocesti). Asfalt bi moral biti prav tako bolj grob.

     2. Klančini ob vhodu v garažno hišo na Rozmanovi ulici sta nevarni tudi v suhem stanju, saj so granitne kocke zelo slabo položene. Ko je mokro, sta klančini – čeprav posuti s peskom in soljo – edinstven koridor za preskus ravnotežja.

Rešitev: Nujna obnova, morda bi bile na eni strani ograje primernejše stopnice, globoke vsaj 40 centimetrov.

     3. Obnovljen dostop na Šance naj bi užitke ob krasnem razgledu na del mesta omogočil tudi invalidom in staršem z otroškimi vozički. Žal jim je izvajalec to v resnici onemogočil. Začetek klančine je narejen pod kotom 40 stopinj ali celo več. Klančina je nagnjena proti cesti. Celo pešec mora biti zelo previden, zato je varneje uporabiti stopnice. Sprašujem se, ali si je naročnik sploh ogledal svoj izdelek.

Rešitev: Obstaja, a jo težko opisati na kratko. Lokacijo naj si ogledajo strokovnjaki in predlagajo popravek, preden se zgodi nesreča.

     4. Pot od sodišča k parku ob Krki je precej strma. Deževje sproti izpira pesek, s katerim nekajkrat na leto ravnajo površino, in tako ostajajo grobe brazde, zvijugane v vse smeri. Skoraj vedno po močnem deževju pesek prekrije kovinski pokrov tamkajšnjega kanalizacijskega jaška, ki postane zelo nevarna past. Nasvet: previdno hodite ob desnem robu ali po travi, če le ni mokra. 

Rešitev: Nujna obnova, morda podoben način, kot pred kratkim urejen graben, ki vodi do pešpoti na Marofu.

     5. Novi trg je bil zamišljen kot prostor za ljudi in dogodke, a se je kmalu spremenil v parkirišče. Toda ploščice, s katerimi je tlakovan, ne prenesejo avtomobilskih obremenitev, zato so razmajane, počene, dvignjene in tako ponujajo veliko možnosti za spotikanje.

Rešitev: Če se bo površina še naprej uporabljala kot parkirišče, naj bo asfaltirano, za označitev parkirnih mest naj se uporabijo obstoječe ploščice ali granitne kocke.

     6. Na nasprotni strani Novega trga, na ploščadi vzdolž Hotela Krka, so težave z razmajanimi in dvignjenimi tlakovci »rešili« s postavitvijo cvetličnih korit in manjšim prehodom.

Rešitev: Enako kot na drugi strani ceste.

     7. Stopnice s kockami ob tej ploščadi: raje jih ne uporabljajte.

Rešitev: Izravnati bi bilo treba globoke in široke razmake med kockami.

     8. Ob prenovi dostopa do Kulturnega centra Janeza Trdine so lepo poskrbeli za parkirišča, prehod čez zelenico pa je še vedno tlakovan z okroglimi deli debel. Že več let tam stoji tabla: Pozor drsi. Kje je tu logika? 

Rešitev: Tudi ta del bi bilo treba urediti na enak način kot ostale površine.

     9. Površine pred NLB na Seidlovi cesti: ob obnovi začetka Kettejevega drevoreda so to površino zgolj nekoliko popravili z majhnimi kockami, zdaj pa je tam obilo lukenj. Nekaj so jih pred kratkim popravili. 

Rešitev: Površina za pešce naj bo enako oblikovana kot za avtomobile.

     10. Obnovljena Glavni trg in Kandijski most: majhna razlika med višino pločnika in ostalimi površinami je zelo primerna za spotikanje. Kovinske oznake na mostu so, kadar so mokre ali poledenele, zelo nevarne. Sprašujem se, ali so takšne kovinske oznake standardna rešitev za označevanje prehodov in širine cestišča ali pa so zgolj arhitektov »spomenik«. 

Rešitev: Za označevanje se sicer povsod uporablja ustrezna barva.

     11. Mesta, kjer je ob obnovi Rozmanove ulice, Kastelčeve ulice in Prešernovega trga potekalo sondiranje, so slabo zasuta. Nekatera so po že tretjem popravljanju še vedno nevarna (na primer pri mlekomatu na tržnici).

     12. Je kdo že opazil, kakšen »varni« pas za pešce je označen od stavbe ZZZS na Prešernovem trgu do stavbe, kjer domuje legendarni novomeški čevljar Henrik?

Posebna past: prehitri vozniki

Na pešce v središču Novega mesta preži še ena nevarnost, in to so prehitri vozniki. Znak za omejitev hitrosti na 30 kilometrov na uro stoji le na enem mestu: na križišču Rozmanove ulice, Seidlove ceste in Kettejevega drevoreda. Tam je oznaka tudi na cestišču. Najbrž sem ena redkih, ki to omejitev upošteva.

V središču mesta pa imamo še dva posebna prometna znaka, s katerima je hitrost vožnje omejena na 20 kilometrov na uro. Eden je na koncu Kastelčeve ulice (št. 9), drugi na koncu Sokolske ulice pred Kandijskim mostom. Številka 20 na znaku je »zelo velika« – meri okoli 10 centimetrov! Praksa kaže, da skoraj nihče ne pogleda navzgor, da bi videl omejitev. Trenutno je na Kastelčevi ulici pred tem znakom drug znak, ki označuje spremembo smeri prometa. Vozniki pa vozijo v obe smeri, v prepovedano še hitreje. Morda bomo dočakali kak dvignjen prehod za pešce, ki bi edini lahko prisilil voznike v zmanjšanje hitrosti.

Upam, da se bo po prenovi omenjenih ulic vse spremenilo na bolje in da se bo našel denar tudi za popravilo opisanih črnih točk. Zakaj bi morali hoditi s sklonjeno glavo, opazovati tla in vijugati, kot bi »pešačili slalom«. Upanje umre zadnje.

 

Članek je bil objavljen v društvenem glasilu IZZIV (Leto XIX, št. 2 in leto XX, št. 1).

Društvo Novo mesto

Sedež društva: Gubčeva 11, 8000 Novo mesto
Telefon: 07 302 14 50
TRR: SI56 0297 0001 9786 322 (odprt pri NLB d.d.)
ID DDV: 74738119
Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.

e-Novice

S prijavo sprejemam in soglašam z zajemom, hrambo in uporabo osebnih podatkov za prejemanje e-Novic Društva Novo mesto.