»Ali bomo ostali brez pošte?« so se spraševali zaskrbljeni meščani, ko je Pošta Slovenije napovedala prodajo svoje stavbe na Novem trgu. Pošta zagotavlja, da poslovalnica 8105 Novo mesto ostaja, objekt pa prodajajo, ker ga ne potrebujejo več. A ne prodajajo le stavbe, temveč tudi pripadajoča zemljišča, ki so v javni rabi. Elektronska dražba, s katero so želeli poiskati kupca, sicer ni bila uspešna.
Nova večnamenska pot ob Levičnikovi cesti1 med Ločno in Žabjo vasjo je pešcem in kolesarjem omogočila enostavnejše prehajanje med tema mestnima predeloma, kar je zagotovo prispevek k trajnostni mobilnosti. A nepremišljeno načrtovanje in prevlada želje po povezanosti na račun prometne varnosti sta pripeljala do neprimernih rešitev. Ozke pločnike Ločenskega mostu si pešci delijo s kolesarji, na večnamenski poti pa je – čeprav je že končana – še vedno nekaj pomanjkljivosti.
Čeprav je zaznamoval Novo mesto, ga danes skoraj ne poznamo. Nadarjeni Belokranjec je bil med obema vojnama njegov župan. Mestu je med drugim dal prenovljen ulični sistem in novo šolsko poslopje ter odločilno prispeval k stanovanjski pozidavi današnje Cankarjeve ulice, kar velja za prvo zgodovinsko širitev Novega mesta.1 Njegova bleščeča kariera je po vojni doživela tragično usodo.
Na rečno teraso med Marofom in Krko umeščena železniška postaja v Bršljinu predstavlja osrednje dolenjsko železniško vozlišče. Čeprav marsikdo nanjo gleda le kot na del dotrajane prometne infrastrukture, je njen pomen veliko širši. Dobro ohranjeni železniški objekti in naprave ter odmevno zgodovinsko dogajanje ponazarjajo kulturno dediščino, ki do zdaj ni bila ovrednotena. Z vpisom v register nepremične kulturne dediščine smo naredili prvi korak k zagotavljanju njenega varstva.
Marjan Moškon je ustanovni član Društva Novo mesto in častni občan Mestne občine Novo mesto. Na ustanovnem zboru društva je vodil delovno predsedstvo in bil na prvi seji upravnega odbora izvoljen za namestnika predsednika Antona Škerlja. Od vpisa društva v register januarja 1994 je pripravljal in urejal društveno glasilo Poročevalec, od leta 2001, ko je društvo pričelo izdajati glasilo IZZIV, pa je bil najprej njegov oblikovalec in tehnični urednik ter v letih 2008 in 2014 njegov odgovorni urednik. Društvo Novo mesto je zastopal v Občinskem svetu Mestne občine Novo mesto in v občinskih odborih za gospodarstvo in urbanizem. V vlogi občinskega svetnika z liste Društva Novo mesto je zaslužen za ohranitev gozdička v Drgančevju za potrebe izgradnje univerzitetnega kampusa, preprečil je prodajo Televizije Novo mesto podjetju Pro Plus, pripravil pa tudi žal nerealiziran predlog zapore Glavnega trga s seznamom prireditev za oživitev osrednjega mestnega trga. Kot član upravnega odbora za Obnovo Narodnega doma je vodil sestanke razširjenega odbora in skrbel za zbiranje denarnih prispevkov za njegovo prenovo.
Marijan Lapajne je ustanovni član Društva Novo mesto in dolgoletni član upravnega odbora. Po izobrazbi arhitekt se v društvu poglobljeno posveča arhitekturni in prostorski problematiki Novega mesta. Njegova posebna skrb sta zgodovinsko mestno jedro in zgodovinsko predmestje Kandija. Na številne prostorske in razvojne težave in priložnosti je opozarjal s številnimi pripombami, predlogi, sporočilnimi fotografijami, tiskovnimi konferencami, razstavami in publikacijami. Z izdajo društvenega kataloga »Kandija iz preteklosti v prihodnost« je podrobno orisal urbanistično in prometno problematiko celotne Kandije. V zadnjem času se je posebej posvečal problematiki umeščanja t. i. 3. razvojne osi v urbani prostor Novega mesta s predlogom arhitekturne zasnove mostu v Ločni, prilagojeni tamkajšnji kulturni krajini. Med njegove prispevke k delovanju in prepoznavnosti društva lahko omenimo še predlog rešitve starega mlina ob Težki vodi in ureditve Bršljina, znana pa je tudi njegova pobuda za peš povezavo Kapiteljskega griča z Loko ob nekdanjem mestnem obrambnem stolpu na Kapiteljski ulici z navezavo na načrtovano brv pred gradičema Kamen in Mostek.
Matjaž Verbič je ustanovni član Društva Novo mesto. Dolga leta je opravljal funkcijo društvenega blagajnika, v zadnjih dveh mandatih pa je vodil nadzorni odbor. V obdobju, ko je društvo šestnajst let sodelovalo v delu občinskega sveta Mestne občine Novo mesto, je organiziral in skrbel za volilna opravila, kot so evidentiranje kandidatov in priprava kandidacijskega gradiva. Aktivno je sodeloval pri pripravi, organizaciji in izvedbi pogovornih večerov društva, skrbel za medijsko promocijo društva in stike z javnostmi ter vodil soočanja županskih kandidatov pod okriljem našega društva. V času krajše krize vodenja društva je uspešno opravljal vlogo vršilca dolžnosti predsednika in je v tem, za društvo negotovem času, nesporno zaslužen za nemoteno delovanje organov društva in ohranitev članstva.
Za nami je odlično obiskan Stašin večer, ki smo ga skupaj z Javnim skladom RS za kulturne dejavnosti, OI Novo mesto, in Knjižnico Mirana Jarca Novo mesto organizirali v Trdinovi čitalnici novomeške knjižnice.
Društvo Novo mesto, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, OI Novo mesto, in Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto vas vabimo na večer poezije in glasbe, ki ga posvečamo novomeški kulturnici Staši Vovk.
Čeprav velja za prvega slovenskega pesnika, je pesništvo predstavljalo le majhen delež njegovega ustvarjanja. Valentin Vodnik je bil duhovnik, urednik pratik, izdajatelj prvega slovenskega časopisa, jezikoslovec, prevajalec, učitelj in novinar – po mnenju mnogih zadnji polihistor na Slovenskem. Ob letošnji 200-letnici njegove smrti smo se ga s priložnostno razstavo spomnili tudi v Novem mestu, kjer se je nekaj časa šolal.
Zdenko Hlavaty je bil eden tistih Novomeščanov, zaradi katerih je bilo Novo mesto nekaj posebnega. Tudi zanj lahko ugotovimo, da je bil nekaj posebnega. Ni znal biti tiho, kar mu je kdaj pomagalo, verjetno še večkrat pa ga je spravilo v težave. A se ni dal. Bil je kot maček, vedno se je pobral. Bil je človek z neverjetno energijo in bistrostjo uma, vedno je razmišljal širše kot drugi in rešitve videl tam, kjer jih drugi niso pričakovali. Če bi se pred leti, ko je iskal nove izzive, namesto slikarstvu in nadaljevanju študija na fakulteti za arhitekturo posvetil pisanju, bi lahko napisal izvrsten roman o svojem življenju, saj je v njem snovi za več knjig.
Pred 200 leti je v hiši na Glavnem trgu 32 družina Tandler odprla tiskarno. V njej so leta 1819 natisnili najstarejšo do danes znano novomeško tiskovino, leta 1831 prvo slovensko v Novem mestu tiskano besedilo, leta 1848 pa tudi prvi novomeški časnik Sloweniens Blatt.